<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preiskovanje odnosa otrok do staranja in starejših ljudi</dc:title><dc:creator>Godec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markič,	Olga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:description>Populacija starejših se bo v naslednjih desetletjih močno povečala, zato je vzpostavljanje pozitivnega odnosa do starejših in staranja izjemnega pomena za medgeneracijsko razumevanje in kakovostno življenje v poznih letih. Odnos mlajših do starejših ljudi je v veliki meri odvisen od tega, kakšen odnos otroci razvijejo do njih in do staranja že v zgodnjih letih svojega življenja. 
V empiričnem delu smo raziskovali, kako določeni dejavniki vplivajo na otrokov odnos do starejših in staranja. V vzorec smo zajeli 451 otrok iz cele Slovenije v starosti od 9 do 13 let. Analizo podatkov smo izvedli z orodjem Orange. S pomočjo modelov za strojno učenje smo na podlagi podatkov ugotovili, katere spremenljivke v največji meri vplivajo na odnos do starejših in staranja.
V raziskavi smo ugotovili, da je otrokov odnos do starejših in staranja v povprečju pozitiven, a je v veliki meri odvisen od tega, na kakšen način zastavljamo vprašanja, kakšen je njihov odnos do bližnjih starejših, koliko aktivnega časa preživijo z njimi, kakšno je njihovo znanje o staranju in še številnih drugih dejavnikov.
Pridobljene ugotovitve lahko pripomorejo k oblikovanju strategij za boljše medgeneracijsko povezovanje in zmanjševanje negativnih starostnih stereotipov. Ti vplivajo tako neposredno na starejše posameznike kot tudi posredno na odnos do lastnega staranja in na kvaliteto življenja v zrelih letih.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-15 04:15:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132164</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 80315139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
