Kvaliteta življenja družine otroka z avtističnimi motnjami s perspektive matereSelčan, Ula (Avtor) Filipčič, Tjaša (Mentor) Bezenšek, Ana (Komentor) kvaliteta življenjaStarši otrok z avtističnimi motnjami se srečujejo z različnimi ovirami in težavami, ki močno vplivajo na kvaliteto življenja vseh družinskih članov. Posebno veliko breme in skrb nosijo matere otrok z avtističnimi motnjami, ki v procesu vzgoje otroka doživljajo višjo stopnjo stresa. V magistrskem delu smo obravnavali kvaliteto življenja družine otroka z avtističnimi motnjami s perspektive matere in proučili dejavnike, ki v veliki meri vplivajo na slabšo kvaliteto življenja družine z otrokom z avtističnimi motnjami. V empiričnem delu smo uporabili raziskovalno metodo študije primera družine otroka z avtističnimi motnjami s perspektive matere. Sodelujoča je v prvem delu raziskave izpolnila lestvico kvalitete življenja. V drugem delu smo z materjo naredili intervju, v okviru katerega smo podrobneje raziskali najpogostejše dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto življenja družine otroka z avtističnimi motnjami, in pridobili boljši vpogled v posledice, ki jih imajo dejavniki na življenje matere in celotne družine otroka z avtističnimi motnjami. Ugotovili smo, da so v preteklosti nižje prilagoditvene spretnosti in vedenjske težave otroka imele pomemben negativen vpliv na kvaliteto življenja matere. Dejavnik, ki je glede na naše ugotovitve najbolj negativno vplival na kvaliteto življenja matere in celotne družine, je bil pomanjkanje pomoči, ki jo je mati potrebovala v času, ko je otrok prejel diagnozo avtistične motnje. V preteklosti se je pomanjkanje nudenja pomoči odražalo tudi na duševnem zdravju matere, saj je bilo v času, ko je bil otrok mlajši, v njenem življenju prisotnega veliko stresa, stisk, tesnob in paničnih napadov. K prisotnosti teh dejavnikov je vplivalo tudi to, da je mati v tem obdobju veliko časa preživela sama z otrokom, saj je bil mož dosti časa službeno odsoten. Resnost otrokovih motenj je imelo na kvaliteto materinega življenja in na življenje celotne družine negativen vpliv predvsem z vidika nesamostojnosti otroka in posledično večje potrebe po pomoči. V želji po večji samostojnosti otroka in zmanjšanju potrebne pomoči je družina začela posegati po različnih izobraževanjih, terapijah in dodatnih aktivnostih za sina. Rezultati raziskave so pokazali, da ima financiranje dodatnih aktivnosti, dejavnosti in terapij za otroka z avtističnimi motnjami vpliv na kvaliteto življenja družine. Kljub temu da se družina zaradi financiranja ni nikoli znašla v finančnih stiskah, je bilo znotraj družine še vseeno potrebno veliko prilagajanja in odrekanja, da se je mati lahko udeležila izbranih izobraževanj. Novo pridobljena znanja so materi pomagala, da se je lažje soočala z vsakodnevnimi stresnimi situacijami ter boljše prilagajala okolje svojemu otroku in tako pozitivno vplivala na kvaliteto svojega življenja in celotne družine. Pozitivni vpliv na kvaliteto življenja matere in celotne družine imajo tudi dobri odnosi znotraj ožje in širše družine. Mati in njena družina je s strani sorodnikov prejela veliko podpore in pomoči, kar ima pomemben doprinos h kvalitetnemu življenju matere, njenega moža in otroka z avtističnimi motnjami.20212021-10-09 04:20:22Magistrsko delo/naloga132027COBISS_ID: 79782659sl