<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba dezodorantov in antiperspirantov med ženskami</dc:title><dc:creator>Srovin,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jereb,	Gregor	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>kozmetični izdelki</dc:subject><dc:subject>potenje</dc:subject><dc:subject>pazduha</dc:subject><dc:subject>aluminijeve soli</dc:subject><dc:subject>rak dojk</dc:subject><dc:description>Uvod: V zadnjih dveh desetletjih se je pojavil sum, da aluminijeve soli v antiperspirantih morda povzročajo razvoj raka dojk. Ta se namreč najpogosteje pojavlja v zunanjem zgornjem kvadrantu dojke, kamor si nanašamo kozmetične izdelke, hkrati pa so različne raziskave v laboratorijih že prišle do ugotovitev, ki nakazujejo škodljiv vpliv aluminijevih soli, med drugim tudi njihov vpliv na razvoj raka dojk. Vendar neposreden vpliv teh snovi iz antiperspirantov še ni bil dokazan, zato tudi njihova uporaba ni prepovedana, je pa svetovano, da se ne uporabljajo neposredno po britju pazduhe. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti navade slovenskih žensk pri kupovanju in uporabi dezodorantov in antiperspirantov. Oblikovali smo tri hipoteze, ki se nanašajo na uporabo dezodorantov in antiperspirantov med ženskami različnih starostnih skupin ter ženskami z rakom dojk. Metode dela: Anketni vprašalnik smo oblikovali in analizirali s spletno aplikacijo 1KA ter MS Excelom, vanj pa smo vključili 32 vprašanj in ga posredovali prek družbenih omrežij. Vprašalnik je bil aktiven od 21. do 29. junija 2021. Odgovorilo je 882 oseb, od tega je bilo 98 % žensk. V analizo smo vključili samo ženske. Rezultati: Antiperspirante je uporabljalo 54 % anketirank, 88 % pa dezodorante. Mlajše anketiranke so začele uporabljati dezodorante in antiperspirante v zgodnejših letih, kot so jih začele starejše anketiranke. Mlajše do navedle, da se najpogosteje brijejo dva- do šestkrat na teden, medtem ko se starejše najpogosteje manj kot enkrat na mesec. Anketiranke z rakom dojk, ki so začele uporabljati dezodorante in antiperspirante s 15. letom starosti ali prej, so imele v povprečju postavljeno diagnozo bolezni najbolj zgodaj, vendar pri tem ni bilo zaznati statistično značilnih razlik. Glede na rezultate 70 % anketirank z rakom dojk je po postavitvi diagnoze spremenilo svoje navade glede uporabe kozmetičnih izdelkov za pazduho. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, so mlajše anketiranke začele uporabo dezodorantov in antiperspirantov bolj zgodaj kot starejše in se prav tako pogosteje brijejo. Zaradi neznanih morebitnih vplivov na zdravje se pri mladih svetuje previdnost v uporabi teh izdelkov. Anketiranke z izkušnjo raka dojk posegajo po bolj naravnih alternativah kozmetičnim izdelkom za pazduho. Zanimivo bi bilo nadalje raziskovati, kaj je botrovalo njihovi spremembi pri uporabi teh izdelkov. Vpliv aluminijevih soli na razvoj raka dojk pa bi morali še naprej raziskovati. Na osnovi različnih ugotovitev bi lahko združili znanja različni strokovnjaki in oblikovali skupne smernice za uporabo teh kozmetičnih izdelkov in poskrbeli za splošno zdravje vseh žensk v borbi proti bolezni raka dojk.</dc:description><dc:publisher>[M. Srovin]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-08 09:08:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131997</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 109405</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79739139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
