<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba glasbe kot intervencije pri zdravstveni negi oseb z demenco</dc:title><dc:creator>Novak,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Đevenica,	Sonja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pađen,	Ljubiša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>glasbena terapija</dc:subject><dc:subject>poslušanje glasbe</dc:subject><dc:subject>petje</dc:subject><dc:subject>ples</dc:subject><dc:subject>igranje inštrumentov</dc:subject><dc:subject>aktivna oblika glasbene terapije</dc:subject><dc:description>Uvod: Demenca predstavlja klinični sindrom, za katerega je značilen progresivni upad kognitivnih funkcij. Je sedmi vodilni vzrok smrti in glavni vzrok za invalidnost ter odvisnost od pomoči med starejšimi ljudmi po vsem svetu. Glasba in različne glasbene intervencije se uporabljajo na več področjih zdravstva, za izpolnjevanje fizičnih, psiholoških, socialnih in duševnih potreb posameznika. Glasba in glasbene intervencije tako lahko predstavljajo ne-farmakološki način lajšanja simptomov pri osebah z demenco. Namen: Z diplomskim delom smo želeli predstaviti glasbeno intervencijo kot eno izmed možnih dodatnih intervencij v zdravstveni negi ter predstaviti možnost vključitve terapevtske uporabe glasbe v sam proces dela. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje literature. Literaturo smo iskali s pomočjo Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani v različnih podatkovnih bazah: Medline, Cinahl in Science Direct. Iskanje slovenske literature pa je potekalo preko sistema: COBISS+ in v bazah strokovnih revij: Zdravstveno varstvo, Zdravniški vestnik in Obzornik zdravstvene nege. Uporabili smo tudi Google Učenjak. Rezultati: Ugotovitve pregledanih raziskav kažejo, da je uporaba glasbene terapije in glasbenih intervencij učinkovit ne-farmakološki pristop, ki pozitivno vpliva na osebe z demenco. Glasbo lahko pri oskrbi vključimo na različne načine, in sicer z izvajanjem glasbene terapije, predvajanjem in poslušanjem glasbe ter izvajanjem različnih aktivnosti ob spremljavi glasbe. Glasbeno terapijo in glasbene intervencije najpogosteje izvajajo za to usposobljeni glasbeni terapevti. Večina medicinskih sester in negovalcev verjame v pozitivne učinke glasbenih intervencij, zaradi slabšega znanja ali nepoznavanja intervencij pa glasbo le redko vključujejo v svoje delo. Razprava in zaključek: Pomembno vlogo pri usposabljanju in izobraževanju zdravstvenih delavcev na področju glasbenih intervencij in glasbene terapije bi morali imeti usposobljeni glasbeni terapevti ali ostali strokovnjaki na glasbenem področju. Raziskave kažejo, da je med zdravstvenimi delavci zanimanje za učenje različnih pristopov uporabe glasbe prisotno. Pri razvoju izobraževalnih programov je potrebno upoštevanje ter razumevanje stališč in pričakovanj zdravstvenih delavcev do uporabe glasbe pri osebi z demenco. Kljub vse večjemu zanimanju za vključitev glasbe v obravnavo oseb z demenco pa bi bilo potrebno to področje natančneje raziskati.</dc:description><dc:publisher>[K. Novak]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-08 07:46:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131990</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 109400</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79717635</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
