<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Socialne veščine mladostnikov in njihovo razvijanje v dijaškem domu</dc:title><dc:creator>Bevk,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kalin,	Janica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialne veščine</dc:subject><dc:subject>dijaški dom</dc:subject><dc:subject>trening socialnih veščin</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi obravnavamo razvijanje socialnih veščin pri mladostnikih v dijaškem domu. Zanima nas mnenje vzgojiteljev o možnostih za razvijanje socialnih veščin v dijaškem domu in njihovo delo na tem področju, pripravili in izvedli pa smo tudi program treninga socialnih veščin s skupino dijakinj, ki bivajo v dijaškem domu.
V teoretičnem delu smo najprej pozornost namenili preventivno-vzgojni vlogi vzgojno-izobraževalnih ustanov in opozorili na potrebe teh ustanov in njihovih uporabnikov ter nujnost vzgojne dimenzije dela v teh ustanovah. Nato smo osvetlili razvojno obdobje mladostništva z namenom predstavitve izzivov, s katerimi se posamezniki v tem obdobju srečujejo in zaradi katerih je razvijanje socialnih veščin tako pomembno. V nadaljevanju smo opredelili pojem socialne skupine, jo predstavili kot prostor socialnega učenja in pozornost namenili še skupinskemu delu in izkustvenemu učenju kot pogostima načinoma dela z mladostniki v dijaškem domu in učinkovitima načinoma učenja socialnih veščin. Socialne veščine smo opredelili skozi različne definicije, predstavili njihov pomen za mladostnike in na kakšne načine socialne veščine lahko razvijamo. Dodali smo kratek pregled nekaterih socialnih veščin, v nadaljevanju pa smo se osredotočili na vlogo vzgojiteljev pri razvijanju socialnih veščin v dijaškem domu. Zadnje poglavje teoretičnega dela naloge je namenjeno predstavitvi metode treninga socialnih veščin (TSV), ki je primeren za delo z različnimi skupinami v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Teoretična izhodišča so nam predstavljala okvir, s pomočjo katerega smo lahko v celoto povezali ugotovitve, pridobljene v empirični raziskavi.
V empirični raziskavi magistrske naloge smo raziskovali, kako pomembno se vzgojiteljem v dijaškem domu zdi spodbujanje razvoja socialnih veščin pri mladostnikih, ki bivajo v dijaškem domu, ali vzgojitelji poznajo metodo TSV, kakšna je po njihovem mnenju njihova vloga pri razvijanju socialnih veščin mladostnikov, na kakšen način in kako pogosto to počnejo ter kaj, poleg njihovega dela, na ravni dijaškega doma in gimnazije, ki jo ti dijaki obiskujejo, še spodbuja razvijanje socialnih veščin pri mladostnikih. Zasnovali in izvedli smo tudi program TSV za dijakinje dijaškega doma. S pomočjo samoocenjevalnih lestvic, ki so jih udeleženke programa izpolnjevale pred udeležbo v programu TSV in po njej, smo ugotavljali, ali se samoocena udeleženk po programu TSV razlikuje od samoocene pred udeležbo v programu, štiri udeleženke pa smo kasneje v intervjujih vprašali, kaj jim je od programa TSV najbolj ostalo v spominu, ali v svojem vedenju po udeležbi v programu TSV opazijo kakšno spremembo, napredek in ali si za udejanjanje katere od obravnavanih socialnih veščin zavestno prizadevajo. Rezultati empirične raziskave kažejo, da se vzgojitelji v dijaškem domu zavedajo pomena socialnih veščin za mladostnike in da je trening socialnih veščin primeren za spodbujanje reflektiranja lastnega vedenja in razvoja socialnih veščin pri mladostnikih. Ugotovili smo, da vzgojitelji v vsakodnevnem pedagoškem delu najdejo veliko priložnosti za razvijanje socialnih veščin pri dijakih, metode TSV pa v večini ne poznajo. Svojo vlogo vidijo v spodbujanju mladostnikov v medsebojnih odnosih, podpori dijakom pri reševanju problemov in grajenju samopodobe, predvsem pa v vzoru, ki ga vsakodnevno dajejo dijakom. Najpogosteje razvijanje socialnih veščin spodbujajo tako, da dijake vključujejo v načrtovanje in izvedbo projektov in druge skupinske aktivnosti v vzgojni skupini in dijaškem domu. Udeleženke izvedenega programa TSV po udeležbi v programu v svojem vedenju opažajo napredek in si za udejanjanje nekaterih obravnavanih socialnih veščin posebej prizadevajo, kar pomeni, da je program TSV pri dijakinjah spodbudil refleksijo o lastnem delovanju in jim razvil željo po napredovanju. Spremembe v zavedanju lastnega vedenja po udeležbi v programu TSV so pokazale tudi samoocenjevalne lestvice. Med samoocenami pred udeležbo v programu in po njej so se namreč pokazale številne razlike.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-07 08:15:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131953</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 486137</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
