Vpliv temperature, namakanja in osvetlitve na fiziološki odziv v brstih, listih in plodovih češnje (Prunus avium L.)Vošnjak, Matej (Avtor) Usenik, Valentina (Mentor) temperaturanamakanjeosvetlitevstresprimarni metabolitisekundarni metabolitifotosintezafotokemična učinkovitostV treh ločenih poskusih smo proučevali vpliv temperature, namakanja in osvetlitve na fiziološki odziv v različnih organih (brst, list, plod) češnje (Prunus avium L.). V prvem sklopu poskusov smo drevesa češnje sort 'Grace Star' in 'Schneiders' na podlagi Gisela 5 v obdobju po cvetenju izpostavljali nizkim temperaturam v hladilnici pri 4,7 °C in 2,2 °C ter v naravnih razmerah pri 3,6 °C do tri zaporedne noči. Med sortama nismo ugotovili razlik v odzivu, izpostavitev pri temperaturi 2,2 °C in 3,6 °C pa je vplivala na značilno manjše vrednosti potencialne in dejanske fotokemične učinkovitosti, neto fotosinteze, prevodnosti listnih rež in transpiracije, večje vsebnosti zeaksantina, anteraksantina, manjše vsebnosti violaksantina, neoksantina, večje vsebnosti sladkorjev, skupnih flavonoidov, neoklorogenske kisline ter epikatehina v listih ter na manjši ovesek. Večkratna zaporedna izpostavitev pri nižji temperaturi je povzročila večji stres kot enkratna izpostavitev ter podaljšala obdobje okrevanja rastlin, kar je ovesek še zmanjšalo. V drugem poskusu so bila drevesa sorte 'Regina' na podlagah Weiroot 72 in Gisela 5 v dveh rastnih sezonah namakana ali nenamakana. Ugotovili smo, da so imela namakana drevesa večjo vsebnost skupnih sladkorjev v brstih in listih, večjo vsebnost skupnih organskih kislin v plodovih, manjše vsebnosti skupnih hidroksicimetnih kislin, skupnih flavonolov in flavanolov v listih in plodovih, večjo rast dreves in maso plodov ter manjši učinek rodnosti. Prav tako smo ugotovili značilen vpliv podlage na vsebnosti sladkorjev in fenolnih spojin v različnih organih češnje, na rodnost in kakovost plodov. V tretjem poskusu smo proučevali vpliv osvetlitve v krošnji dreves sorte 'Grace Star' na podlagi Gisela 5 na vsebnost sladkorjev v brstih, listih in plodovih na različnih sekcijah v krošnji. Izboljšana osvetlitev krošnje je vplivala na značilno večje vsebnosti glukoze, fruktoze, sorbitola in saharoze v brstih, večje vsebnosti glukoze in fruktoze v listih ter manjše vsebnosti fruktoze, sorbitola in skupnih sladkorjev v plodovih. V notranjosti krošnje smo izmerili najmanjše vrednosti osvetlitve, vsebnosti fruktoze in sorbitola v brstih ter glukoze, fruktoze, sorbitola in skupnih sladkorjev v listih. Ugotovili smo, da suboptimalne rastne razmere v rastlinah povzročijo stres. Vrsta stresa je različno vplivala na vsebnost sladkorjev v listih. Prav tako smo opazili omejitve v fizioloških procesih, kopičenje antioksidativnih snovi, spremembe v rasti, rodnosti ter kakovosti plodov.[M. Vošnjak]20212021-10-07 07:15:04Doktorsko delo/naloga131938UDK: 634.232:581.5:581.13:547.455:547.56(043.3)VisID: 199418COBISS_ID: 81508611sl