Prisotnost in vpliv duhovnosti pri študentih zdravstvene negeKrnc, Sara (Avtor) Mihelič Zajec, Andreja (Mentor) Ovijač, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaduhovnostblagostanještudentje zdravstvene negeUvod: Pomemben del vsakega človeka je duhovnost, ne glede na to, ali se ljudje tega zavedajo ali ne. Duhovnost predstavlja naše iskanje smisla v življenju, ki ga živimo, predstavlja željo, da bi izpolnili svoje potenciale, postali »boljši človek«. Ta želja je še vedno prisotna pri medicinskih sestrah danes, tako kot je bila v preteklosti. Duhovnost lahko pomembno vpliva na reševanje stresnih situacij, povezanih s službo ali osebnim življenjem. Prav tako omogoča boljše psihofizično zdravje in lažje sprejemanje dogodkov, ki v življenju doletijo vsakega človeka, pogosteje pa tiste, ki svojo kariero namenijo skrbi za ljudi. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti, kako duhovnost vpliva na študente zdravstvene nege, kako lahko vpliva na spoprijemanje s stresom in kako v današnjem času študentje doživljajo lastno duhovnost. Poudariti želimo, zakaj je za njih duhovnost pomembna tako v bodočem poklicu kot osebnem življenju, še posebno v časih, ko se srečujemo s preobremenjenostjo medicinskih sester in pomanjkanjem kadra ter epidemiološkimi ukrepi in izobraževanjem na daljavo. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovalnega dela. Narejen je bil pregled znanstvene literature s področja duhovnosti v povezavi z zdravstveno nego in študenti zdravstvene nege od leta 2014 dalje. Literatura je bila iskana v podatkovnih bazah: Medline, Science Direct, CINAHL, Research Gate (s strežnikom: NCBI) in iskalnikom Pubmed ter spletnem portalu DiKul, v časovnem obdobju od decembra 2020 do aprila 2021. V bazah je bila literatura iskana v angleščini in slovenščini s pomočjo ključnih besedni zvez: nursing students AND spirituality, spiritual well-being AND nursing student, religion AND nursing student, nursing AND spirituality, zdravstvena nega IN duhovnost, študentje zdravstvene nege IN duhovnost. Strokovna literatura je bila iskana tudi s pomočjo referenčnih seznamov v analizo vključenih člankov. V analizo smo vključili 15 člankov. Članki so bili ovrednoteni po 7-stopenjski lestvici glede na moč dokazov. Rezultati: Študentje sami sebe doživljajo kot duhovne osebe do določene mere, težje pa to opišejo in definirajo. Ker ne poznajo dobro lastne duhovnosti in njenih dimenzij, slednje ne morejo integrirati v prakso oziroma ne morejo izkoristiti potenciala, ki jim ga daje duhovnost. Potrebno je opozorili na dejstvo, da duhovnost ni dovolj zastopana v učnih načrtih izobraževalnih institucij ali pa je način poučevanja o duhovnosti neprimeren in nekoristen. Razprava in zaključek: Zdi se, kakor da se ljudje tega problema zavedajo, vendar glede tega aktivno ne ukrepajo. Določeni ljudje menijo, da niso duhovne osebe zato, ker o tem še niso razmišljali. Tudi družbeni trendi in materializem so v nasprotju z iskanjem smisla in duhovnosti. Potrebno bi bilo o duhovnosti podučiti ne samo študente, temveč tudi že dijake, posebno na srednjih zdravstvenih šolah, saj se oni prav tako kot študentje srečajo z delom na praksi, smrtjo in vprašanji o smislu življenja, ki si jih drugi mladi začnejo postavljati pozneje. Prav tako je za mlade lažje, če se naučijo sprostitvenih tehnik še preden bi jih potrebovali, ne pa da se jih takrat šele začnejo učiti.[S. Krnc]20212021-10-06 07:46:08Diplomsko delo/naloga131899UDK: 616-083VisID: 109375COBISS_ID: 79355651sl