<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Značilnosti mestnega toplotnega otoka v severozahodnem delu Ljubljane pozimi 2020/2021</dc:title><dc:creator>Vrečko,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogrin,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>temperatura zraka</dc:subject><dc:subject>mestni toplotni otok (MTO)</dc:subject><dc:subject>mestno podnebje</dc:subject><dc:subject>Šiška</dc:subject><dc:subject>Ljubljana</dc:subject><dc:description>Značilnosti mestnega toplotnega otoka v severozahodnem delu Ljubljane pozimi 2020/2021
Vsa mesta in naselja se soočajo z učinkom mestnega toplotnega otoka (MTO), je pa MTO bolj izrazit v večjih mestih, ki imajo gostejšo poselitev in pozidavo, večji absolutni promet ter so grajena iz materialov, ki imajo dobro sposobnost prevajanja in akumuliranja energije.  Izrazit prostorski vpliv MTO je prisoten ob radiacijskem, brez oblačnem in mirnem vremenu. Temperaturne meritve, katere so bile uporabljene za analizo značilnosti MTO Ljubljane v zaključni seminarski nalogi, so se izvajale v zimskem času 2020 ter spomladanskem času 2021. Merjenje je potekalo v zgodnjem nočnem času po sončnem zahodu oziroma pozno ponoči tik pred sončnim vzhodom.  Območja z višjo povprečno temperaturo so koncentrirana v središču Ljubljane ter ob njenih glavnih prometnih vpadnicah, z oddaljevanjem od teh pa je moč zaznati upad temperature tudi za več kot 1 °C. Glavni mikro lokacijski elementi, ki vplivajo na različne vrednosti temperature znotraj mesta so: višina objektov, razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami, vrsta rabe tal ter prisotnosti zelenih in modrih površin.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-06 07:45:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131890</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 486095</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
