<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Upodobitev delavcev v dramskih besedilih Gorana Ferčca in Vinka Möderndorferja</dc:title><dc:creator>Drnovšek Solina,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Troha,	Gašper	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strsoglavec,	Đurđa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>angažirano gledališče</dc:subject><dc:subject>sodobna dramatika</dc:subject><dc:subject>Goran Ferčec</dc:subject><dc:subject>Vinko Möderndorfer</dc:subject><dc:subject>delavci</dc:subject><dc:subject>razredni odnosi</dc:subject><dc:subject>družbena kritika</dc:subject><dc:description>Upodobitev delavcev v dramskih besedilih Gorana Ferčca in Vinka Möderndorferja

Diplomska naloga želi raziskati, kako so delavci ali delavski kolektivi upodobljeni v uprizoritvenih besedilih Gorana Ferčca, zbranih v Radnički trilogiji (2018), v primerjavi z dramo Vaje iz tesnobe (2012) Vinka Möderndorferja. Sklepamo lahko, da želita dramatika s svojimi besedili bralce/gledalce aktivirati, prebuditi, za kar ubereta različna pristopa. Goran Ferčec v trilogiji prikaže lok emancipacije delavcev od neuspele stavke do končnega prevrata kapitalizma. V svojem postdramskem pisanju delavce oblikuje kot tipe, definirane predvsem z njihovim družbenim položajem, ki predstavljajo celotno skupnost izkoriščanih delavcev. Pri tem se opre na Marxovo in Engelsovo dojemanje družbene stratifikacije in razreda ter delavce združuje v kolektive. Möderndorfer pa v Vajah iz tesnobe prikaže nasprotno stanje, kjer se dihotomija izkoriščevalec–izkoriščani v kratkih sekvencah, ki spominjajo na tehniko filmske montaže, zabriše. Prikazana družba je individualizirana in bolj razslojena, meje med posameznimi sloji pa niso več jasne. Ker se dramatik zgleduje po gledališču »u fris« ali novi evropski drami, so prizori eksplicitni, kruti in polni verbalnega, fizičnega in spolnega nasilja.
Radnička trilogija želi bralce/gledalce nagovoriti z utopičnimi podobami delavcev, ki se kot kolektivno telo gibljejo k uspehu, Vaje iz tesnobe pa pretresejo njihova čustva z distopičnimi podobami, ki spominjajo na realnost. Vendar se zastavlja vprašanje, ali je sploh katero od besedil uspešno v nagovarjanju občinstev k aktivaciji, saj lahko Radnička trilogija deluje naivno in utopično, Vaje iz tesnobe pa ne ponudijo izhoda, ki bi zares prebudil upanje.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-05 08:15:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131858</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 486093</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79354883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
