Akutna toksičnost pri radioterapiji raka analnega kanala z IMRT ali VMAT obsevalno tehnikoMeznarič, Metka (Avtor) Oblak, Irena (Mentor) Žager Marciuš, Valerija (Komentor) Marinko, Tanja (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijarak analnega kanalaradiokemoterapijatoksičnostintenzitetno modulirana radioterapijavolumetrična ločna terapijaUvod: Rak analnega kanala je redko maligno obolenje. Temeljno zdravljenje je kombinacija radioterapije in kemoterapije. Kombinirano zdravljenje omogoča boljšo ozdravljivost bolnika, hkrati pa tudi večjo toksičnost z več neželenimi učinki, tako akutnimi kot kroničnimi. Z razvojem strojne in programske opreme v radioterapiji se uporabljajo vse naprednejše obsevale tehnike, ki omogočajo boljšo dozno porazdelitev v tumorju in manjšo obsevanost okolnih zdravih tkiv. Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vrsto takojšnjih neželenih učinkov in njihovo pojavnost ter izraženost pri bolnikih z rakom analnega kanala, ki so zdravljeni z IMRT (intenzitetno modulirana radioterapija) ali VMAT (volumetrična ločna terapija) obsevalno tehniko in jih primerjati s starejšo 3D CRT (3- dimenzionalna konformna radioterapija) obliko zdravljenja. Metode dela: Izvedli smo retrospektivno raziskavo s pregledom medicinske dokumentacije iz kliničnega informacijskega sistema WebDoctor in ThinClinical. Pregledali in pridobili smo podatke za 93 bolnikov, ki so se v času od novembra 2012 do novembra 2019 radikalno zdravili na Onkološkem inštitutu v Ljubljani zaradi raka analnega kanala. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili osnovno frekvenčno statistiko porazdelitve podatkov akutne toksičnosti. Za oceno preživetja smo uporabili Kaplan-Maierjevo krivuljo preživetja. Izračunali smo Coxov regresijski model. Rezultati: Kompleten odgovor na zdravljenje je bil zabeležen pri 79,1 % bolnikov, pri 20,9 % bolnikih pa je bil potrjen ostanek oziroma ponovitev bolezni, najpogosteje na mestu vznika tumorja, sledijo oddaljeni zasevki in najredkeje ponovitev bolezni v področnih bezgavkah. Petletno PBPBLR (preživetje brez ponovitve bolezni lokoregionalno) znaša 83 %, petletno PBPB (preživetje brez ponovitve bolezni) pa 77 %. Novejšim obsevalnim tehnikam smo dokazali statistično značilen boljši izid zdravljenja (p=0,0026). Življenjsko ogrožajočih akutnih neželenih učinkov pri naših bolnikih nismo beležili. Kot resnejši neželeni učinek stopnje 3 je bil najpogosteje opisan radiodermatitis, kar pri 65,6 % bolnikov, sledi okužba pri 31,2 % bolnikov, radiomukozitis pri 7,7 % bolnikih in slabost z bruhanjem pri 1,1 % bolnikov. Ostali neželeni učinki so bili blažje izraženi. Pri primerjavi izraženosti neželenih učinkov zdravljenja med novejšimi in starejšimi tehnikami obsevanja ugotavljamo, da se le-ti z izjemo radiodermatitisa pojavljajo pri uporabi novejših obsevalnih tehnik v blažji obliki. Zaključek: Pri uporabi sodobnih, novejših obsevalnih tehnikah imajo bolniki blažje akutne neželene učinke zdravljenja, kar omogoča zdravljenje brez škodljivih prekinitev in posledično uspešnejše zdravljenje.[M. Meznarič]20212021-10-04 10:06:31Magistrsko delo/naloga131816UDK: 616-07VisID: 109322COBISS_ID: 79154179sl