<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zmogljivost mišic gležnja pri posameznikih z nestabilnostjo gležnja - pregled literature</dc:title><dc:creator>Florjančič,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>mišična zmogljivost</dc:subject><dc:subject>nestabilnost gležnja</dc:subject><dc:subject>mišična moč</dc:subject><dc:description>Uvod: Zvini imajo največjo pojavnost med poškodbami spodnjih udov, najpogosteje se zgodijo med športno aktivnostjo. Približno 75% posameznikov po zvinu občuti simptome, kot so bolečina, občutek nestabilnosti, šibkost mišic in otekanje gležnja še vsaj eno leto ali več po poškodbi. Posamezniki s kronično nestabilnostjo gležnja poročajo o bolečini in neprijetnosti med nenadnimi hitrimi spremembami smeri in zaustavljanjem, poročajo tudi o poslabšanem  ravnotežju.  Nestabilnost  gležnja  je  lahko  posledica  funkcijskih in mehanskih primanjkljajev ali pa kot kombinacija primanjkljajev zaradi poškodbe kot so slabša propriocepcija, zmanjšana nevromišična kontrola, sprememba v mišični moči in kinematiki sklepa kot tudi degeneracija sklepa zaradi vnetja. Kljub številnim raziskavam obstaja možnost ponovne poškodbe gležnja velika, saj ostajajo razlogi zvinov nejasni, zato je uspešna rehabilitacija težko dosegljiva. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda  literature,  predstaviti  kakšna  je  mišična  zmogljivost  mišic  gležnja  pri posameznikih z nestabilnostjo gležnja. Metode dela: Literatura je bila iskana v podatkovni bazi PubMed. V analizo so bile vključene raziskave objavljene v angleškem jeziku, v polnem besedilu in v katerih so sodelovale osebe z nestabilnostjo gležnja. Raziskave so bile iskane s kombinacijo ključnih besed ankle instability AND muscle strenght ter ankle injury AND muscle strenght. Rezultati: Po pregledu vseh vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v pregled literature vključenih sedem raziskav, v katerih so ugotavljali, kakšna je zmogljivost mišic gležnja pri posameznikih z nestabilnim gležnjem. V dveh raziskavah  avtorji  niso  ugotovili  razlik  med  posamezniki  z  nestabilnostjo  gležnja  v primerjavi  z  zdravimi,  v  petih pa  so  ugotovili  šibkost  mišic  pri  posameznikih  z nestabilnostjo. Razprava in zaključek: Izsledki pregledanih raziskav so pokazali šibkost mišic gležnja pri posameznikih z nestabilnim gležnjem. V prihodnje bi  bile potrebne nadaljnje raziskave z večjimi vzorcem preiskovancev, ki bi bili sestavljeni iz različnih starostnih skupin in obeh spolov.</dc:description><dc:publisher>[P. Florjančič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-04 10:06:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131815</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 109321</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79203587</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
