Dolgoročna naravnanost v teoriji igerMarkežič Pogačar, Anja (Avtor) Jančič, Zlatko (Mentor) teorija igervedenjska ekonomijaodločanjeizbira (psihologija).Vsi ljudje se srečujejo z izbiro in odločevalskimi situacijami. Te se razlikujejo po svoji kompleksnosti in implikacijah. Pri preprostih, vsakdanjih odločitvah se lahko zanesemo na hevristično presojo. Nasprotno, v kompleksnejših ali negotovih situacijah, hevristična presoja vodi do pristranskosti, ki imajo lahko negativne dolgoročne posledice. Vedenjski ekonomisti so z uporabo psiholoških spoznanj o omejenih kognitivnih sposobnostih poskušali najti rešitve za pristranskosti. Arhitektura izbire in dreganje sta načina za usmerjanje ljudi k dolgoročno boljšim rešitvam. Ljudje so močno vpeti v družbene dinamike in se ne odločajo v vakuumu. Teorija iger obravnava odločanje v strateških situacijah, ko so odločitve vpletenih soodvisne. Modeli teorije iger naj bi racionalne igralce usmerili k zase najboljšim rezultatom. Vendar igre družbene dileme in vedenjski eksperimenti nakazujejo, da se ljudje v strateških situacijah ne ravnajo po principih teorije iger, kar jih včasih privede do dolgoročno boljših rešitev. S pregledom literature in obstoječih raziskav odločanja, raziskujem, ali obstajajo za posameznike in družbo bolj optimalne odločitve, ter kako jih doseči.[A. Markežič Pogačar]20212021-10-03 08:30:04Magistrsko delo/naloga131799UDK: 159.98(043.2)VisID: 132745COBISS_ID: 81389059sl