<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki zdravstvene vzgoje pri pacientih s kronično bolečino v spodnjem delu hrbta - pregled literature</dc:title><dc:creator>Kavčič,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>zdravstveno svetovanje</dc:subject><dc:subject>mobilne zdravstvene aplikacije</dc:subject><dc:subject>multidisciplinarni program</dc:subject><dc:description>Uvod: Bolečine v spodnjem delu hrbta so ena najpogostejših zdravstvenih težav. Najbolj ranljivi so ljudje v delovno aktivni skupini, ki se z bolečino v spodnjem delu hrbta srečajo v 50 do 80 odstotkih. Bolečina v spodnjem delu hrbta se uvršča med najpogostejše vzroke invalidnosti po vsem svetu. Skupno breme bolečine v spodnjem delu hrbta, ki izhaja iz ergonomske izpostavljenosti pri delu, je bilo leta 2010 ocenjeno na 21,8 milijona dolarjev. Razumevanje razširjenosti in pojavnosti bolečine v spodnjem delu hrbta lahko pomaga vzpostaviti ustrezne ukrepe javnega zdravstva za blažitev bremena. Zdravstvena vzgoja je del multidisciplinarnega pristopa, ki pacientu omogoča spremembo vedenja, ki smo ga vajeni, ali usvojitev do tedaj še neznanega vedenja, ki naj bi pripomoglo k boljšemu počutju posameznika. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda literature predstaviti učinke različnih pristopov zdravstvene vzgoje na bolečino, stopnjo invalidnosti in telesno dejavnost. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje strokovne literature. Literaturo, objavljeno med letoma 2013 in 2020, smo iskali v podatkovnih zbirkah PubMed, MEDLINE, ScienceDirect in ERIC. Rezultati: V končni pregled in analizo smo vključili šest člankov, ki so bili prosto dostopni v polnem besedilu. Rezultati o vplivu različnih pristopov zdravstvene vzgoje na bolečino in stopnjo invalidnosti si med seboj nasprotujejo. Poučevanje pacientov, redno spremljanje, kognitivno-vedenjska terapija in uporaba aplikacije so bili učinkoviti pri povečanju količine telesne dejavnosti. Za povečanje ravni telesne dejavnosti je pomembno, da si skupaj s pacientom zastavimo cilje, postopoma povečujemo raven telesne dejavnosti in redno izvajamo telefonska svetovanja, s katerimi ga spodbujamo k povečanju telesne dejavnosti. K povečanju telesne dejavnosti preiskovancev je zelo pripomogla tudi mobilna aplikacija prek katere so preiskovanci dnevno spremljali telesno dejavnost in cilje prilagodili glede na predhodni dan. Razprava in zaključek: V analiziranih raziskavah so avtorji poročali o pozitivnih učinkih multidisciplinarnega zdravstveno-vzgojnega pristopa na povečanje telesne dejavnosti, zmanjšanje bolečine in zmanjšanja stopnje invalidnosti. Potrebne bi bile nadaljnje raziskave z bolj natančnim sledilnikom merjenja dejavnosti, poenotenim protokolom za izvajanje zdravstvene vzgoje in zdravstveno svetovanja ter z vključitvijo večjega števila preiskovancev v raziskavo.</dc:description><dc:publisher>[K. Kavčič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-03 07:45:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131792</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 109305</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79214595</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
