<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prepoznavanje posttravmatske stresne motnje pri reševalcih</dc:title><dc:creator>Tomažič,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramar,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>delovno mesto</dc:subject><dc:subject>reševalci</dc:subject><dc:subject>posttravmatska stresna motnja</dc:subject><dc:description>Uvod: Posttravmatska stresna motnja je ena izmed najpogostejših psihopatoloških posledic izpostavljenosti travmatičnim dogodkom. Več kot 70 % odraslih po vsem svetu enkrat v življenja doživi travmatičen dogodek, 31 % pa doživi štiri ali več travmatičnih dogodkov. Poleg tega  poklic reševalca dejavnike tveganja, vključno z akutnim in kroničnim stresom, ki lahko privede do različnih motenj in bolezni. Hkrati pa tudi delodajalci ne uporabljajo nobenih preiskav ali metod za spremljanje zdravstvenega stanja zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Namen: Namen diplomskega dela je preučiti in med seboj primerjati članke, v katerih so avtorji ugotavljali prisotnost posttravmatske stresne motnje ter kako se ta motnja kaže. Metode dela: Za metodo dela smo uporabili deskriptivno metodo s sistematičnim pregledom literature. V diplomskem delu bomo uporabili literaturo, ki ni starejša od 10 let. Podatke bomo iskali po podatkovnih bazah, kot so Medline, CINAHL, Cohrane library in COBISS. Navedena literatura je iz obdobja od leta 2011 do 2020. Za samo raziskovanje bodo uporabljeni znanstveni, strokovni ter pregledni članki in pa metaanalize, dostopne s polnim besedilom. Ključne besede, ki jih bomo uporabili za iskanje literature, so stres, delovno mesto, reševalci, posttravmatska stresna motnja. Rezultati: Rezultati raziskav kažejo, da se posttravmatska stresna motnja pri reševalcih na splošno pojavlja pogosteje kot v splošni populaciji, zlasti pri reševalcih z manj učinkovitimi slogi soočanja in slabšimi delovnimi pogoji. Posttravmatska stresna motnja pri reševalcih je povratno povezana z nekaterimi drugimi motnjami, kot so zloraba psihoaktivnih snovi, depresivnost, anksioznost. Pri reševalcih najdemo številne dejavnike tveganja, ki lahko povzročijo pojavljanje posttravmatske stresne motnje. Ali se bo pri zaposlenemu v nujni medicinski pomoči pojavila posttravmatska stresna motnja, je odvisno od prepleta dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov. Razprava in zaključek: Delo reševalcev je specifično predvsem zato, ker so dnevno izpostavljeni različnim stresnim situacijam. Kljub temu, da se zaradi kronične izpostavljenosti stresu ter postopnega razvoja simptomatike posttravmatske stresne motnje le ta razvija postopoma, a vseeno pa ni nujno, da se odraža v tipični klinični sliki. Zaradi ugotovljene visoke incidence nediagnosticirane posttravmatske stresne motnje je potrebno aktivno in nadaljnje raziskovanje na področju presejalnih orodij.</dc:description><dc:publisher>[M. Tomažič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-03 07:17:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131771</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 109290</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79021315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
