Adhezija bakterije Pseudomonas aeruginosa na različnih premazih nerjavnega jeklaDolenc, Ula (Avtor) Bohinc, Klemen (Mentor) Sever Škapin, Andrijana (Komentor) Fošnarič, Miha (Recenzent) diplomska delaortotika in protetikaadhezijanerjavno jeklobakterijePseudomonas aeruginosahidrofobnostUvod: Adhezija bakterij predstavlja fizikalno-kemijski postopek, do katerega pride, ko se celice (bakterije) vežejo na substrat. Zaradi pritrditve bakterij na medicinske pripomočke in vsadke se pojavijo številne okužbe, ki so za človeka lahko nevarne. S premazovanjem površin lahko zmanjšamo bakterijsko adhezijo in posledično nastajanje biofilma. Namen: Namen diplomskega dela je bil spremeniti površino nerjavnega jekla AISI 316 s premazovanjem z različnimi premazi, ter ugotoviti vpliv premazovanja na adhezijo bakterij Pseudomonas aeruginosa. Metode dela: V diplomskem delu sta bili uporabljeni deskriptivna in raziskovalna metoda. Za raziskavo smo uporabili elektropolirane ploščice nerjavnega jekla AISI 316 v velikosti 10 mm × 10 mm, ki smo jih premazali s premazi Funcosil AG, Funcosil SNL ter Si-QAC. Ploščice brez in s premazi smo izpostavili bakterijski kulturi Pseudomonas aeruginosa. Ob začetnem času t0 in po dvajsetih urah inkubacije (t20) smo na ploščicah ugotavljali prisotnost bakterij z barvanjema s kristal vijoličnim barvilom, jodo-nitro-tetrazolijevim kloridom in sonikacijo. Vsem štirim skupinam ploščic smo izmerili mejne kote in hrapavost površin. Ploščice z bakterijsko kulturo, namenjene preiskavi z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo naparili z ogljikom in ocenili število pritrjenih bakterij. Rezultati: Ploščice brez premaza so imele najmanj hrapavo površino. Za najbolj hrapavo površino pa so se izkazale ploščice s premazom Funcosil AG. Najmanjši mejni kot (82,6°) smo izmerili na ploščicah brez premaza, sledile so ploščice s premazom Si-QAC, kjer je mejni kot znašal 92,8°. Še večji mejni kot (105,7°) smo izmerili na ploščicah s premazom Funcosil SNL, največji kot pa je bil izmerjen na ploščicah s premazom Funcosil AG (111,5°). Vsi trije premazi so se tako izkazali za hidrofobne. Pri analizi z vrstičnim elektronskim mikroskopom so bile bakterije ob času t0 in t20 vidne samo na ploščicah s premazom Si-QAC, na ostalih skupinah ploščic ni bilo bakterij. Povprečno število živih bakterij pridobljeno s štetjem kolonijskih enot (CFU) je bilo ob času t0 in času t20 manjše na premazanih ploščicah, v primerjavi z nepremazanimi. Povprečno število bakterij po barvanju s kristal vijoličnim barvilom, ki prikazuje tako žive kot tudi mrtve bakterije, pa je bilo večje na premazanih ploščicah. Razprava in zaključek: Dokazali smo, da premazi vplivajo na adhezijo in preživetje bakterij na površinah.[U. Dolenc]20212021-10-03 07:16:55Diplomsko delo/naloga131766UDK: 617.3VisID: 109288COBISS_ID: 79054083sl