<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Individualizem in kultura pristnosti kot maski narcizma</dc:title><dc:creator>Virc,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolar,	Mladen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>narcizem</dc:subject><dc:subject>individualizem</dc:subject><dc:subject>pristnost</dc:subject><dc:subject>patologija</dc:subject><dc:subject>selfie</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo skuša osvetliti nekatere elemente v družbi in njeni zgodovini, ki so pripomogli k razmahu narcizma. Če je razsvetljenski ideal posameznika kot svobodnega in racionalnega človeka predstavljal veliko prelomnico pri razvoju individualizma in skupaj z razvojem humanistične psihologije človeku ponudil cilj samoaktualizacije, pa lahko danes opažamo skrhano obliko primarne želje po rasti, ki se kaže v veliki količini samoizražanja in samopredstavljanja, ki kvantiteto postavlja daleč pred kvaliteto. Razvoj ideala pristnosti, ki v sebi skriva relativizacijo vrednot, nas za masko osebne rasti napeljuje k egoističnemu delovanju in narcizmu. Pri tem prihaja do porasta patološke osebnostne strukture, ki narcisa okrade za zmožnost empatičnih odnosov, čustvene trdnosti in notranje svobode. Avtorica izpostavi različna področja, na katerih se zrcali porast narcistične drže in izpostavlja, da razloga za njegov porast ne moremo pripisati enemu specifičnemu dogodku. Med bolj pomembne dejavnike uvrsti permisivnost avtoritete, ki se kaže tako v vzgoji in poslovnih odnosih kot splošno terapevtski naravnanosti. K povišani stopnji depresije, tesnobe in samomorilnosti je privedel tudi razvoj tehnologije, ki z omogočanjem stalne izpostavljenosti na posameznika postavlja breme socialnega perfekcionizma. Avtorica osvetli resničnostne oddaje, socialna omrežja in selfie fotografijo kot nekatera glavnih sredstev, ki v veliki meri vplivajo na porast egoizma. Kultura pristnosti za masko družbenega dosežka skriva moralne pomisleke, saj narcistična drža ne samo da krha medsebojne odnose, temveč vpliva na čedalje večji prezir do sočloveka. Ključno vprašanje tu je, kam nas tovrstno delovanje pelje in ali lahko individualistična družba uspešno prebrodi težje ovire, katerim se mora zoperstaviti kot celota?</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-03 07:16:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131756</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 485791</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
