<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pojmovanje svetega v Hölderlinovih Poznih himnah z vidika Heideggerjeve filozofije umetnosti</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Širca,	Alen Albin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>filozofija umetnosti</dc:subject><dc:subject>literarna teorija</dc:subject><dc:subject>Martin Heidegger</dc:subject><dc:subject>Friedrich Hölderlin</dc:subject><dc:subject>pesništvo</dc:subject><dc:subject>sveto</dc:subject><dc:subject>numinozno</dc:subject><dc:subject>alétheia</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu najprej predstavimo Heideggerjevo filozofijo umetnosti, nato se posvetimo njegovi interpretaciji dveh, za to nalogo, ključnih Hölderlinovih himen, »Kot če na praznik …« in »Spomin«, kjer se seznanimo s pojmovanjem svetega, povezanega z omenjeno filozofijo umetnosti. Heidegger v svoji interpretaciji daje poseben pomen pesnikom, katere predstavi kot posrednike med božjim svetom in ostalimi ljudmi. Posledica tega posredništva so umetniška dela. V skladu s Heideggerjevo filozofijo je lepota eden od načinov, kako resnica bistvuje kot neskritost (alétheia). Če povežemo pojme resnica, lepota in dobrota, lahko zaključimo, da umetniška dela vsebujejo spoznavno, estetsko in etično komponento. Nato s filozofskega vidika opredelimo pojem svetega in ga povežemo s teorijo o numinoznem. Opazimo, da se tudi v drugih Hölderlinovovih poznih himnah kažejo elementi numinoznega. Heideggerjev filozofski pristop do literature je le eden izmed številnih možnih.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-03 07:16:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131753</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 485790</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
