<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost prekomerne uporabe spleta z odlašanjem in strategijami samoregulacije</dc:title><dc:creator>Ferfolja,	Teo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peklaj,	Cirila	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>splet</dc:subject><dc:subject>informacijsko-komunikacijska tehnologija</dc:subject><dc:subject>odlašanje</dc:subject><dc:subject>samoregulacija</dc:subject><dc:subject>dijaki</dc:subject><dc:description>Splet in informacijsko-komunikacijska tehnologija postajata nepogrešljiv del našega vsakdana. V raziskavi smo preučevali povezanost prekomerne rabe spleta z odlašanjem in strategijami samoregulacije. Osrednji cilj magistrske naloge je bil preučiti odnose med omenjenimi konstrukti na vzorcu slovenskih srednješolcev. Najprej smo preverili kakšne so bile razlike v uporabi spleta pred in med epidemijo, nato pa smo preverili razlike v pogostosti uporabe spleta, odlašanju in uporabi strategij samoregulacije med spoloma ter med gimnazijci in dijaki srednjega strokovnega programa. V raziskavo smo vključili 377 dijakov tretjih letnikov različnih slovenskih srednjih šol. Udeleženci so prek spletne ankete najprej izpolnili vprašalnik o demografskih podatkih ter vprašanja o navadah povezanih s spletom, nato še Lestvico splošnega zavlačevanja, Vprašalnik splošne zasvojenosti z internetom ter Vprašalnik motivacijskih prepričanj in učnih strategij. Ugotovili smo, da so dijaki v času epidemije preživeli več časa na spletu in več časa posvetili aktivnostim, ki so povezane s šolo. Med spoloma nismo ugotovili razlik v času, ki ga preživijo na spletu, so se pa razlike pokazale na področju težav v socialnem življenju povezanih z uporabo spleta, in sicer so fantje dosegli višji rezultat. Med skupinama ni bilo razlik v odlašanju. Na vseh lestvicah Vprašalnika motivacijskih prepričanj in učnih strategij smo ugotovili razlike med spoloma, z izjemo kritičnega mišljenja in učenja z vrstniki. Med dijaki gimnazijskih ter srednjih strokovnih programov nismo ugotovili razlik na nobenem izmed preučevanih konstruktov. Povezava med odlašanjem in splošno zasvojenostjo s spletom je bil zmerna in pozitivna, med odlašanjem in uporabo strategij samoregulacije je bila prav tako zmerna, vendar negativna in med zasvojenostjo s spletom ter uporabo strategij samoregulacije šibka in negativna. Izkazalo se je, da sta spol in uporaba strategij upravljanja z viri pomembna napovednika šolskega uspeha. Raziskava je osvetlila, kako so se navade dijakov spremenile v času epidemije in kako se preučevani konstrukti med seboj povezujejo.</dc:description><dc:publisher>[T. Ferfolja]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-02 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131733</dc:identifier><dc:identifier>UDK: [37.015.3:004.738.5](043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 485787</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79670275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
