<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv načina prehranjevanja in vnosa ogljikovih hidratov na razvoj stanja nizke energijske razpoložljivosti pri rekreativnih športnikih in športnicah</dc:title><dc:creator>Geč,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rotovnik Kozjek,	Nada	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>rekreativni športniki</dc:subject><dc:subject>športna dejavnost</dc:subject><dc:subject>prehranske navade</dc:subject><dc:subject>diete</dc:subject><dc:subject>ogljikovi hidrati</dc:subject><dc:subject>nizke energijska razpoložljivost</dc:subject><dc:subject>sindrom relativnega energijskega pomanjkanja</dc:subject><dc:subject>zdravje športnikov</dc:subject><dc:subject>bioimpedanca</dc:subject><dc:description>Rekreativni športniki in športnice imajo glede na vrsto, stopnjo, intenzivnost in trajanje športne dejavnosti povišane potrebe po energiji in hranilih. Neustrezne prehranske strategije, ki so lahko posledica namernih ali nenamernih odločitev, lahko vodijo do razvoja stanja nizke energijske razpoložljivosti (ang. Low energy availability – LEA) za osnovne življenjske funkcije. To stanje povzroča sindrom relativnega energijskega pomanjkanja v športu (ang. Relative energy deficiency in sports – RED-s), ki se klinično odraža v zmanjšanju zmogljivosti pri telesni dejavnosti in razvoju različnih zdravstvenih težav. Z raziskavo smo želeli oceniti povezavo LEA z različnimi omejitvami v prehrani in prenizkim vnosom ogljikovih hidratov (OH). Vnos OH, način prehranjevanja in energijsko razpoložljivost rekreativnih vzdržljivostnih športnikov smo ocenili z analiziranjem prehranskih navad, uporabo 3-dnevnega prehranskega dnevnika ter opravljenimi meritvami sestave telesa z metodo bioelektrične impedančne analize (BIA). Rekreativne športnike smo na podlagi izračunane energijske razpoložljivosti (ER) razdelili v dve skupini glede na postavljeno mejo za LEA (30 kcal/kg puste telesne mase/dan). S primerjavo razširjenosti uporabe diet, števila dnevno zaužitih obrokov in vnosa posameznih makrohranil med skupinama nismo ugotovili povezave med prehranjevanjem z omejitvami in LEA. So pa rezultati raziskave pokazali prisotnost dietnega načina prehranjevanja med rekreativnimi športniki. Povezavo med prenizkim vnosom OH in LEA smo s primerjavo podatkov med skupinama potrdili. Športniki, ki so zaužili manj OH/kg telesne mase/dan, so imeli izmerjeno ER nižjo v primerjavi s športniki, ki so zaužili več OH. Rezultati raziskave nakazujejo, da je ustrezen vnos OH pomemben za preprečevanje LEA in ohranjanja športnikovega zdravja.</dc:description><dc:publisher>[K. Geč]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-01 10:21:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131710</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.263:796.035</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 199330</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79384579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
