<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv fermentacije na vsebnost karotenoidov v ekstraktih mikroalg vrst Arthrospira platensis in Chlorella vulgaris</dc:title><dc:creator>Vidović,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poklar Ulrih,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skrt,	Mihaela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>mikroalge</dc:subject><dc:subject>cianobakterije</dc:subject><dc:subject>Arthrospira platensis</dc:subject><dc:subject>Chlorella vulgaris</dc:subject><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:subject>bioaktivne spojine</dc:subject><dc:subject>antioksidanti</dc:subject><dc:subject>karotenoidi</dc:subject><dc:subject>prebava</dc:subject><dc:subject>absorpcija</dc:subject><dc:subject>metabolizem</dc:subject><dc:subject>ekstrakcija</dc:subject><dc:subject>tankoplastna kromatografija</dc:subject><dc:subject>spektrofotometrija</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo določali profil karotenoidov v cianobakteriji Arthrospira platensis in mikroalgi Chlorella vulgaris ter vpliv mlečnokislinske fermentacije na prisotnost karotenoidov in fenolnih spojin. Pripravili smo ekstrakte past biomas A. platensis in C. vulgaris v dveh različnih topilih (100-% aceton, kloroform : metanol = 1 : 2). V ekstraktih smo karotenoide ovrednotili s spektrofotometrično metodo in s tankoplastno kromatografijo. V raziskavi smo ugotovili, da se vsebnost karotenoidov in ustreznost topil, ki sta se uporabljali pri A. platensis in C. vulgaris, razlikujeta, saj je aceton dal boljše rezultate za vzorce A. platensis in mešanica kloroform : metanol za vzorce C. vulgaris. Iz kontrolne biomase A. platensis smo s 100-% acetonom ekstrahirali 4,37 ± 0,16 (mg/g suhe biomase) karotenoidov in iz fermentirane 4,37 ± 0,07 (mg/g suhe biomase) karotenoidov. Z mešanico kloroform : metanol smo iz kontrolne biomase A. platensis ekstrahirali 25,9 % manj karotenoidov in iz fermentirane biomase 13,3 % manj karotenoidov. Iz kontrolne in fermentirane biomase C. vulgaris smo s 100-% acetonom ekstrahirali skoraj 10-krat manj skupnih karotenoidov, in sicer 0,45 ± 0,01 (mg/g suhe biomase) in 0,52 ± 0,02 (mg/g suhe biomase). Tudi z mešanico kloroform : metanol smo ekstrahirali manj karotenoidov, tako iz kontrolne biomase C. vulgaris kot fermentirane, in sicer 2,27 ± 0,12 (mg/g suhe biomase) in 1,39 ± 0,02 (mg/g suhe biomase). S tankoplastno kromatografijo smo ločili mešanico pigmentov v ekstraktih iz past kontrolnih in fermentiranih biomas. Pri A. platensis smo uspeli ločiti 10-16 komponent več z uporabo mešanice 1  kot z uporabo drugih mešanic, medtem ko smo pri C. vulgaris uspeli ločiti 4-13 komponent več z uporabo mešanice 3  kot z uporabo preostalih mešanic topil. S Folin-Ciocalteujevo metodo smo določali tudi vsebnost fenolnih spojin. Fenolne spojine predstavljajo od najmanj 0,02 % do največ 0,44 % biomase. Ugotovili smo, da je koncentracija skupnih fenolnih spojin višja v fermentiranih vzorcih kot v kontrolnih ter da A. platensis na splošno vsebuje več karotenoidov in skupnih fenolnih spojin (SFS) kot C. vulgaris.</dc:description><dc:publisher>[L. Vidović]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-01 10:21:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131709</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 577.161:582.2/.3:66.061</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 199329</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 78658307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
