<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ugotavljanje primernosti polimernih materialov za ločevanje mezenhimskih matičnih celic</dc:title><dc:creator>Iljazović,	Edina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Maličev,	Elvira	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Abram,	Anže	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mezenhimske matične celice</dc:subject><dc:subject>ločevanje celic</dc:subject><dc:subject>adhezija</dc:subject><dc:subject>polimeri</dc:subject><dc:subject>zeta potencial</dc:subject><dc:subject>mejni kot</dc:subject><dc:subject>hrapavost</dc:subject><dc:description>Mezenhimske matične celice predstavljajo heterogeno skupino celic, ki jih lahko izoliramo iz številnih tkiv odraslega človeka. Zanimive so predvsem zaradi njihove sposobnosti migracije na mesto vnetja v telesu, kjer izločajo različne topne dejavnike kot so citokini, kemokini in rastni dejavniki, ki izboljšujejo angiogenezo, zavirajo vnetje in inhibirajo apoptozo. Zaradi številnih imunomodulatornih in regenerativnih lastnosti je vedno več zanimanja za uporabo mezenhimskih matičnih celic v kliniki pri številnih patoloških stanjih, za katere sta značilna vnetje in degeneracija tkiva. Vse večji obseg uporabe zahteva tudi vse boljše tehnike ločevanja celic, ki morajo biti hitrejše in bolj učinkovite. Namen naloge je bil raziskati potencialne materiale, ki bi bili ustrezni za ločevanje mezenhimskih matičnih celic od ostalih celic. V raziskovalni nalogi smo uporabili humane mezenhimske matične celice, izolirane iz kostnega mozga. Najprej smo okarakterizirali vzorce materialov z izbranimi tehnikami, in sicer smo merili zeta potencial, kontaktni kot ter hrapavost. V nadaljevanju smo ugotavljali vpliv lastnosti materialov na obnašanje celic – na njihovo adhezijo. Za najbolj učinkovit material se je izkazala mikrotitrska plošča s fibronektinom, na katero se je vezalo največ mezenhimskih matičnih celic. Na ostalih materialih nismo dobili ponovljivih rezultatov, zato nismo prišli do jasnih zaključkov. Ugotovili smo, da so interakcije med celicami in materiali zelo kompleksne in da je za njihovo razumevanje potrebno še precej raziskav. Iskanje novih metod ločevanja celic je težavno, saj je nemogoče določiti enostaven kriterij za uspešno adhezijo in nato ločevanje celic.</dc:description><dc:publisher>[E. Iljazović]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-01 10:21:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131706</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 602.9:611.018(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 199326</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79025667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
