Pravno-ekonomska analiza varstva osebnih podatkovPrinčič, Jernej (Avtor) Zajc, Katarina (Mentor) pravica do zasebnostipravica do varstva osebnih podatkovGDPRnadzor nad osebnimi podatkinepopolnost trgovregulacija zasebnostiprivolitevmikropraviceinformacijske asimetrijecenovna diskriminacijaekonomska analizaGDPR kot enega izmed ciljev ureditve določa tudi vzpostavitev prostega pretoka osebnih podatkov v EU. Doseganje tega cilja, ki ima ekonomske učinke, naj bi imelo pozitivne vplive na konkurenco in s tem na družbeno blaginjo. GDPR kot konkretizacija pravice do varstva osebnih podatkov skuša pozitivno vplivati na družbeno blaginjo s tem, da zagotavlja večji nadzor nad osebnimi podatki, kar naj bi zmanjševalo informacijske asimetrije in tako odpravljalo enega izmed položajev nepopolnosti trgov. Analiza je pokazala, da je GDPR na normativni ravni v večini primerov ustrezen pri zasledovanju tega cilja. Vendar je nadaljnja analiza, ki je temeljila na empiričnih podatkih uresničevanja privolitve in mikropravic v praksi, pokazala, da je ureditev v večini primerov delno neučinkovita, zato ne moremo potrditi, da GDPR ekonomski cilj v praksi v celoti učinkovito uresničuje. Iz tega sledi, da GDPR pri zmanjševanju informacijskih asimetrij ni v celoti uspešen, kar pomeni, da ne moremo zaključiti, da ima GDPR pozitivne učinke na družbeno blaginjo. Obdelavo osebnih podatkov, ki povzroča informacijske asimetrije, podjetja uporabljajo tudi za analizo vedenja potrošnikov na trgih, s čimer skušajo povečati svoj dobiček. S pomočjo teh analiz cenovno diskriminirajo, kar ob določenih pogojih nima nujno negativnega vpliva na družbeno blaginjo.20212021-10-01 09:00:26Magistrsko delo/naloga131695VisID: 100714COBISS_ID: 230325763sl