<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sapir-Whorfova hipoteza in njena aplikacija v fikciji</dc:title><dc:creator>Vogrin,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Širca,	Alen Albin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cerkovnik,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>filozofija jezika</dc:subject><dc:subject>Sapir-Whorfova hipoteza</dc:subject><dc:subject>lingvistična relativnost</dc:subject><dc:subject>antiutopija</dc:subject><dc:subject>znanstvena fantastika</dc:subject><dc:subject>Ayn Rand</dc:subject><dc:subject>George Orwell</dc:subject><dc:subject>Anthony Burgess</dc:subject><dc:subject>novorek</dc:subject><dc:description>Jezik je eno poglavitnih sredstev za sporazumevanje: človeškega življenja brez njega si skorajda ni mogoče predstavljati. Ker pa je v tem trenutku na svetu približno 7000 jezikov, ki so si med seboj precej različni, se vprašanje, ali govorci različnih jezikov enake situacije dojemajo na različne načine, ponuja samo od sebe in je jezikoslovce ter filozofe zaposlovalo za več sto let. To delo še zdaleč ni mišljeno kot celovit pregled omenjene problematike: namesto tega bom najprej definiral naslovno hipotezo, nato predstavil perspektive posameznikov, ki so se s tem in podobnimi vprašanji tako ali drugače ukvarjali, zatem pa ugotovitve primerjal s fiktivnimi deli, ki obravnavajo omenjeno tematiko. Na koncu bom podal lastno sodbo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-01 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131662</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 485327</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
