<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje vpliva procesa mletja na lastnosti iztiskanca, izdelanega s tehnologijo iztiskanja talin</dc:title><dc:creator>Pirc,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plazl,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tehnologija iztiskanja talin</dc:subject><dc:subject>mletje</dc:subject><dc:subject>eksperimentalni načrt</dc:subject><dc:subject>porazdelitev velikosti delcev</dc:subject><dc:subject>pretočne lastnosti</dc:subject><dc:description>Tehnologija iztiskanja talin se v farmaciji uporablja za izboljšanje hitrosti raztapljanja v vodi slabo topnih učinkovin. Pri tem nastali iztiskanec vsebuje zdravilno učinkovino v amorfni obliki dispergirano v polimernem nosilcu, ki preprečuje ponovno kristalizacijo. Mletje je ključni korak v postopku obdelave iztiskanca, saj z njim nadzorujemo velikost delcev, ki pomembno vpliva na pretočne lastnosti in hitrost sproščanja učinkovine iz končnega izdelka.
Z namenom določitve ustreznih procesnih parametrov mletja smo izvedli mletje na treh različnih kladivnih mlinih. Mletje je potekalo na dveh laboratorijskih mlinih, HammerWitt in FreDrive ter proizvodnem mlinu MFH-6. Za mletje smo uporabili iztiskanec, sestavljen iz kopolimera vinil pirolidona in vinil acetata v razmerju 6:4, Polisorbata 80 in koloidnega silicijevega dioksida. Ugotavljali smo, kako tip mlina, vrsta mlevnih teles, hitrosti mletja, velikosti odprtin mreže in hitrosti doziranja materiala vplivajo na porazdelitev velikosti delcev, njihovo obliko in pretočne lastnosti. Porazdelitev velikosti, razmerje med dolžino in širino ter okroglost delcev smo določili z dinamično slikovno analizo z uporabo naprave Camsizer XT. Določili smo tudi pretočne lastnosti in vzorce slikali z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa. Pripravili smo tri eksperimentalne načrte in rezultate obdelali v računalniškem programu Umetrics MODDE.
Pokazali smo, da na velikost delcev najbolj vplivata hitrost mletja in velikost mreže. Pri višjih hitrostih in manjših odprtinah mreže dobimo manjše delce. Vpliv hitrosti mletja je opaznejši pri uporabi mreže z večjimi odprtinami. Hitrost mletja in velikost mreže vplivata tudi na obliko delcev. Pri višjih hitrostih mletja so delci bolj okrogli, razmerje med širino in dolžino pa je višje. Na obliko delcev vpliva tudi uporaba različnih mlevnih teles, saj z uporabo nožev dobimo bolj podolgovate delce. Procesni parametri mletja vplivajo tudi na pretočne lastnosti, ki so boljše pri nižjih hitrostih mletja in večjih odprtinah mreže. Dokazali smo, da so pretočne lastnosti prahov z večjimi delci boljše.
Z uporabo računalniškega programa MODDE smo izdelali tri modele, s katerimi smo določili potrebne procesne parametre za dosego optimalne porazdelitve velikosti ter ustreznih pretočnih lastnosti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-30 09:20:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131618</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 14001</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 86508291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
