Pripovedovanje otrok z govorno-jezikovno motnjo v predšolskem obdobjuRavnik, Marika (Avtor) Košir, Stanislav (Mentor) ripovedovanje zgodbeSposobnost pripovedovanja zgodbe je pragmatična jezikovna veščina, ki se v predšolskem obdobju razvija zelo hitro. Za uspešno pripoved je hkrati potrebno upoštevati in usklajevati več zakonitosti in pravil govora in jezika. To je lahko težavno za otroke, pri katerih govorno-jezikovni razvoj ne poteka v skladu s splošnimi mejniki. Magistrsko delo preučuje značilnosti pripovedovanja zgodbe otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, starih od štiri do šest let, ter jih primerja s pripovedovanjem enako starih otrok brez govorno-jezikovnih motenj. Teoretični del opisuje, kakšen je običajen razvoj pripovedovalnih zmožnosti v predšolskem obdobju ter kakšen je razvoj jezikovnih ravnin, ki jih pripovedovanje vključuje. Opisane so značilnosti otrok z govorno-jezikovno motnjo, kakšna so dosedanja dognanja v zvezi z njihovim pripovedovanjem ter kako v okviru logopedske diagnostike poteka ocenjevanje pripovedovanja. V sklopu empiričnega dela je bilo s pomočjo Preizkusa pripovedovanja: Rokavička ocenjeno pripovedovanje skupine od štiri do šest let starih otrok z govorno-jezikovno motnjo. Rezultati so bili primerjani s skupino otrok brez motenj. Otroci z govorno-jezikovno motnjo so dosegli statistično pomembno nižje rezultate na področju besednjaka, slovnične strukture in vsebinske strukture zgodbe in tudi pri večini posameznih kazalnikov zgodbe znotraj teh področij. Raziskava daje vpogled v pragmatične veščine otrok s težavami na področju govora in jezika ter pokaže, da je ocenjevanje pripovedovanja pomemben del logopedske diagnostike. Glede na rezultate raziskave otroci z govorno-jezikovnimi motnjami potrebujejo podporo tako pri širjenju besednjaka kot pri razvoju slovnične kompleksnosti ter oblikovanju celovite vsebine zgodbe.20212021-09-30 04:19:57Magistrsko delo/naloga131590COBISS_ID: 78347779sl