<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija delovne elektrode v sončnih celicah za uporabo barvil iz invazivnih rastlin</dc:title><dc:creator>Krejan,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrenčič Štangar,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidrotermalna sinteza</dc:subject><dc:subject>mikrodelci TiO2</dc:subject><dc:subject>elektrokemijska sončna celica</dc:subject><dc:subject>pasta TiO2</dc:subject><dc:subject>organska barvila</dc:subject><dc:description>Fotovoltaične tehnologije postajajo, zaradi neizbežnega izčrpavanja neobnovljivih virov, s sposobnostjo direktne pretvorbe sončne svetlobe v električni tok vse bolj zanimive pri čistejšem in okolju prijaznejšem pridobivanju električne energije. Kot odgovor povpraševanju se raziskave na področju sončnih celic množijo, kar je povod v razvoj tretje generacije celic, v katero spadajo tudi elektrokemijske sončne celice. Te postajajo zaradi svoje preproste izdelave ter enostavnih in cenovno ugodnih komponent konkurenčne konvencionalnim silicijevim celicam. 

Z željo po izboljšanju delovanja elektrokemijskih celic sem se v svoji magistrski nalogi osredotočila na optimizacijo delovne elektrode. S hidrotermalno sintezo sem ob različnih vsebnostih dodanega NaOH sintetizirala mikrodelce TiO2, katere sem v nadaljevanju uporabila pri pripravi paste, primerne za elektrokemijske DSSC celice (ang. dye-sensitized solar cells). S spreminjanjem količin dodanih suhih komponent, kombinacij topil ter s prisotnostjo surfaktanta sem poizkusila pridobiti najprimernejšo pasto. Z vrstično elektronsko mikroskopijo sem analizirala površino nanosov ter s snemanjem presekov določila tudi njihovo debelino. Sestavila sem celice s pripravljenimi TiO2 pastami in rutenijevim barvilom ter s pomočjo sončnega simulatorja izmerila njihove tokovno-napetostne karakteristike, pri čemer me je najbolj zanimal izkoristek. Obenem pa sem preverila tudi vpliv uporabe različnih elektrolitov in barvil, ekstahiranih iz invazivnih rastlin, na uspešno pretvorbo energije v DSSC celicah. 

Najvišji pridobljeni izkoristek celice, pripravljene z optimizirano TiO2 pasto ter rutenijevim barvilom, je znašal 2,72 %, kar je dober približek celici s komercialno TiO2 pasto, katere izkoristek je znašal 2,80 %. V kombinaciji z barvili, ekstrahiranimi iz invazivnih rastlin, in dobljeno najučinkovitejšo pasto TiO2 sem pripravila DSSC celice in preverila njihovo delovanje. Za zelo obetavno barvilo se je izkazal ekstrakt kanadske zlate rozge z dobljenim izkoristkom celice 0,30 %. Prav tako pa se je kot primernejša pasta za vezavo organskih barvil izkazala pripravljena pasta TiO2 iz sintetiziranih mikrodelcev.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-29 16:05:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131582</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 9721</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 86688003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
