<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Študenti zdravstvene nege o na dokazih temelječi praksi in o raziskovanju v zdravstveni negi</dc:title><dc:creator>Mikec,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenšek,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Matic	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>raziskovanje</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>prenos dokazov v prakso</dc:subject><dc:subject>vseživljenjsko učenje</dc:subject><dc:description>Uvod: Sodobna zdravstvena nega od študentov zdravstvene nege zahteva, da svoje znanje razširijo na osnovi znanstvenih dokazov in stremijo k vsakodnevnemu izboljševanju prakse z raziskovalnim delom. Na dokazih temelječa praksa in razširjanje raziskovalnih dejavnosti prispevata k povečanju razvoja profesionalizacije, omogočata pridobivanje novega znanja in nudita boljšo kakovost zdravstvenih storitev. Namen: Namen magistrskega dela je preučiti samooceno znanja, stališča in odnos dodiplomskih študentov zdravstvene nege Univerze v Ljubljani do koncepta na dokazih temelječe prakse in raziskovanja v stroki. Metode dela: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. Za pridobivanje podatkov je bila uporabljena kvantitativna raziskovalna metoda, s katero smo s pridobivanjem podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika razlagali pojav odnosa, stališč in samoocene znanj študentov z uporabo presečne študije. Anketni vprašalnik je bil posredovan na skupne elektronske naslove dodiplomskih študentov 2. in 3. letnika ter tistim, ki so v študijskem letu 2019/2020 vpisani v dodatno leto. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 91 % žensk in 9 % moških, od teh se jih 73 % uvršča v starostno skupino 21–30 let. Ugotavljamo statistično značilno povezavo med samooceno znanj dodiplomskih študentov zdravstvene nege in znanjem tujega jezika angleščine (t=3,403; p=0,012) ter povprečno oceno preteklega študijskega leta (t=6,889; p=0,002). Priložnosti za sodelovanje v raziskovalnih projektih tekom izobraževanja so se izkazale kot statistično pomemben spodbujevalni dejavnik (t=3,301; p=0,001). Rezultati samoocene prikazujejo, da so študenti pridobili veliko znanja tekom izobraževanja in gojijo pozitiven odnos do na dokazih temelječe prakse in raziskovanja. Kar 90 % anketirancev se strinja, da je na dokazih temelječa praksa temelj zdravstvene nege in da je raziskovanje pomembno za razvoj stroke. Razprava in zaključek: Ugotavljamo, da so bili odzivi študentov na vprašalnik o samooceni znanja in odnosa do prakse, temelječe na dokazih, ter raziskovanju zelo pozitivni. Večina anketiranih meni, da je tekom študijskega procesa pridobila zadostna znanja o na dokazih temelječi praksi in raziskovanju. Cilj izobraževalne ustanove je podajanje znanja in veščin za kakovostno, varno ter učinkovito delo v kliničnih okoljih. S tem namenom je potrebno ustvarjati priložnosti za raziskovalno delo študentov tekom študija in spodbujati na dokazih temelječo prakso.</dc:description><dc:publisher>[A. Mikec]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-29 15:04:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131575</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 109165</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 78553091</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
