<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stabilizacija askorbilpalmitata v lamelarnih tekočih kristalih</dc:title><dc:creator>Badovinac,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gosenca Matjaž,	Mirjam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Roškar,	Robert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>askorbilpalmitat</dc:subject><dc:subject>liotropni tekoči kristali</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:subject>antioksidanti</dc:subject><dc:subject>vitamin C</dc:subject><dc:description>Askorbilpalmitat (AP) je amfifilni derivat vitamina C, ki izkazuje večjo stabilnost in enostavnejše prodiranje v kožo, vendar je njegova stabilnost zaradi hitre oksidacije, nezadovoljiva. Namen magistrskega dela je izboljšati kemijsko stabilnost AP, vgrajenega v lamelarne tekoče kristale za dermalno uporabo. Ovrednotili smo dva različna pristopa za povečanje stabilnosti AP, in sicer dodatek antioksidantov ali povišanje koncentracije AP. 
V prvem delu smo v okviru preliminarne študije (2 tedna) testirali vpliv dodatka antioksidantov (vitamin C in E, koencim Q10, kvercetin, butilhidroksitoluen, propilgalat), različnih koncentracij AP (5 % in 10 % napram 1 % (m/m)) na stabilnost AP v dveh sistemih tekočih kristalov s konstantnim razmerjem med lipofilno fazo in emulgatorsko zmesjo ob različnem deležu vodne faze (T1 z najmanjšim deležem vode ter T8 z največjim deležem vode). V sisteme z dodanim antioksidantom smo vgradili 1 % (m/m) antioksidanta in 1 % (m/m) AP. Preliminarno stabilnostno študijo smo izvedli v klimatski komori pri 40 °C in 
75 % RV, kjer so bili vzorci zaščiteni pred svetlobo, ter vrednotili stabilnost AP s pomočjo tekočinske kromatografije ob času 0 in 2 tedna. Ugotovili smo, da je bil AP najstabilnejši pri obeh višjih koncentracijah in sočasni vgradnji vitamina C v primeru 1 % (m/m) AP. Na podlagi preliminarnih rezultatov smo nadalje zasnovali in izvedli stabilnostno študijo pri višjih koncentracijah AP ali ob dodatku vitamina C v tekočih kristalih z različno kvantitativno sestavo, in sicer v tekočih kristalih z naraščajočim deležem vode (TK1, TK3, TK5 in TK8) in primerjalno v SMES (zmes olja in emulgatorjev brez dodane vode). Vzorce smo shranjevali v klimatski komori pri 40 °C in 75 % RV in določali upad vsebnosti AP s tekočinsko kromatografijo znotraj 8 tednov. Ugotovili smo, da stabilnost AP z nižanjem deleža vode narašča. Najbolj optimalno stabilnost smo po osmih tednih dosegli v TK1 in SMES-u pri višjih koncentracijah AP ali ob dodatku antioksidanta vitamina C. Ker lahko večji delež vgrajenega AP ali dodatek antioksidantov vpliva na mikrostrukturo, smo mikrostrukturo tekočih kristalov, vključenih v stabilnostno študijo, dodatno pregledali pod polarizacijskim mikroskopom ter potrdili njihovo lamelarno strukturo. 
Zaključimo lahko, da smo z vgradnjo višjih koncentracij AP in dodatkom vitamina C v tekoče kristale z manjšim deležem vode, dosegli uspešno stabilizacijo AP.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-29 07:45:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131500</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 84922</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
