<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pogled slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem na uresničevanje manjšinskega varstva</dc:title><dc:creator>Hanuš Pečovnik,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repe,	Božo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska narodna manjšina</dc:subject><dc:subject>avstrijska Koroška</dc:subject><dc:subject>Avstrijska državna pogodba</dc:subject><dc:subject>varstvo manjšin</dc:subject><dc:description>Želja evropskih narodov, da bi vsak narod imel svojo državo, se tudi po dveh svetovnih vojnah ni uresničila.
Po razpadu starih imperijev, v našem primeru Avstro-Ogrske, je v ospredje prišlo vprašanje nove razmejitve, ki se je reševalo na mirovni konferenci v Parizu. Odločilna za določitev meje z Avstrijo je bila Saintgermainska mirovna pogodba, ki je za Koroško določila izvedbo plebiscita 10. oktobra 1920. Slovenci, ki po letu 1920 ostanejo v sedaj že avstrijskih predelih Koroške, postanejo narodna manjšina, katere položaj ureja prav zgoraj omenjena mirovna pogodba.
Po koncu 2. svetovne vojne je bila Avstrija leta 1955 ponovno vzpostavljena z Avstrijsko državno pogodbo, in sicer v mejah izpred anšlusa. Za urejanje manjšinskega vprašanja je ključen njen 7. člen, ki je še danes temelj pravic manjšinske skupnosti na avstrijskem Koroškem. 
Kmalu je postalo jasno, da bodo določila obeh mirovnih pogodb ostala le črka na papirju, kajti še danes se slovenska narodna manjšina bori za uresničitev in upoštevanje vseh pravic, ki ji glede na manjšinski status pripadajo.</dc:description><dc:publisher>[A. Hanuš Pečovnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-29 07:45:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131499</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 323.15(=163.6)(436)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 484909</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 81774083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
