<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Merilni sistem za merjenje karakteristik motorja</dc:title><dc:creator>REŠČIČ,	JAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bojkovski,	Jovan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrtljaji</dc:subject><dc:subject>navor</dc:subject><dc:subject>motor</dc:subject><dc:subject>sklopka</dc:subject><dc:subject>reduktor</dc:subject><dc:subject>vztrajnik</dc:subject><dc:subject>merilni sistem.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo govori o izdelavi merilnega sistema v podjetju MEDS. Gre za merilni sistem za merjenje karakteristik motorja: samodržni vrtilni moment (angl.: cogging torque), trenje (angl.: friction) in harmoniki (angl.: harmonics). V MEDS se pri vsakodnevnih meritvah srečujejo z množico problemov in izzivov glede točnosti meritev. Problemi glede točnosti meritev se pojavljajo pri meritvah motorjev do 10 min−1. Npr.: pri vrtilni hitrosti 10 min−1 vrtljaji nihajo med 9,5 in 10,5 min−1 in posledično meritve navora niso dovolj točne. Pri višjih vrtilnih hitrostih motorjev (do 1000 min−1) ni problemov z nihanjem vrtljajev. Potencialni vir problemov naj bi predstavljal servo motor.

Glavna naloga je bila izdelava merilnega sistema, sestavljenega iz drugačnih komponent, kot tiste uporabljene v obstoječi laboratorijski napravi. Po uspešni izdelavi in programiranju merilnega sistema CFH se je začelo z izvajanjem meritev. Meritve se je opravilo na vzorcih X in Y.

Med izvajanjem meritev se je osredotočilo na vrtilno hitrost 10 min−1 in raziskovalo ali tudi pri merilnem sistemu CFH prihaja do problemov nihanja vrtljajev. Rezultate meritev merilnega sistema CFH se je primerjalo z rezultati meritev laboratorijske naprave in ugotavljalo, ali res prihaja do problemov točnosti meritev. Na merilnem sistemu CFH se je na preizkušanih motorjih izvajalo tudi meritve harmonskih komponent pod 1 mNm. Rezultate meritev se je primerjalo z rezultati meritev laboratorijske naprave in prišlo do ugotovitev navedenih v tem diplomskem delu.

Po izdelavi merilnega sistema CFH so sledili poskusi različnih kombinacij sklopk, motorjev in nastavitev motorjev. Primerjana sta bila tudi merilna sistema obeh naprav (CFH in laboratorijska naprava). Primerjava rezultatov meritev je pokazala, kaj vse vpliva na navor.

Ugotovljeno je bilo, da pri približno enakih velikostih sklopk, dosežemo boljše rezultate meritev z "mehastim tipom sklopke" (angl.: bellows couplings). Najboljše rezultate meritev se je doseglo z najmanjšo "prožno sklopko" (angl.: flexible couplings) podjetja Rudolf Huber GmBH. Zanimivo je, da se je najboljše rezultate meritev doseglo s prožnim tipom sklopke in ne z mehastim.

Za pogon je najboljše uporabiti primeren servo motor, katerega je možno parametrično nastavljati, za dosego najboljših rezultatov meritev. Z uporabo reduktorja in vztrajnika se rezultati meritev poslabšajo, saj reduktor prinese dodatne frekvence v rezultat meritve, vztrajnik pa ni zmožen dovolj dobro zadušiti vibracij motorja, ki se prenašajo po gredi. Poslabšanje rezultatov se kaže z večjim samodržnim vrtilnim momentom in s harmoniki ter novimi višjimi frekvencami.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-28 12:15:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131488</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 58001</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79216131</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
