<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sestava talne mikrobne združbe v odvisnosti od velikosti strukturnih agregatov in obdelave tal</dc:title><dc:creator>Ocvirk,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Suhadolc,	Marjetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikrobne združbe</dc:subject><dc:subject>obdelava tal</dc:subject><dc:subject>struktura tal</dc:subject><dc:description>V predstavljeni nalogi smo preučevali vpliv zmanjšane intenzitete obdelave tal na velikost strukturnih agregatov, njihovo obstojnost ter na sestavo talne mikrobne združbe znotraj agregatov. Več kot dvajsetletni poskus v Moškanjcih nam je omogočal vpogled na spremembe v tleh, ki se pokažejo šele z daljšim časovnim zamikom po spremembi intenzitete obdelave. Poskus sestavljata obravnavanji konvencionalne (CT; oranje do 25 cm) in minimalne obdelave tal (MT, plitva obdelava do 10 cm, brez obračanja tal). Porušene in neporušene vzorce tal smo odvzeli februarja 2020 na dveh globinah (0-10 in 10-20 cm) v več ponovitvah. Strukturne agregate neporušenih vzorcev tal smo ločili na 3 velikostne frakcije (&lt;2 mm, 2-4 mm in 4-8 mm); z mokrim sejanjem smo določili njihovo obstojnost. Z ekstrahiranjem skupne talne DNK smo ocenili mikrobno biomaso po treh velikostnih skupinah strukturnih agregatov ter s kvantifikacijo (qPCR) splošnih bakterijskih in krenarhejskih 16S rRNK ter glivnih ITS genov določili velikost in sestavo mikrobne združbe. Poleg tega smo določili še številčnost denitrifikacijskega gena nosZII. Rezultati kažejo, da se deleži posameznih velikostnih frakcij strukturnih agregatov med obravnavanji niso razlikovali. Se je pa večja vsebnost organske snovi na MT v globini 0-10 cm odražala v značilno večji obstojnosti strukturnih agregatov ter v večji mikrobni biomasi in večji številčnosti skupne združbe bakterij, arhej in gliv v primerjavi s CT pri tej globini. Med velikostnimi skupinami agregatov posameznega obravnavanja nismo odkrili razlik v sestavi združbe in prav tako ne med načinoma obdelave tal. Največja je bila številčnost bakterij; sledile so glive in krenarheje. Za bolj celosten vpogled bi bilo smiselno spremljati dinamiko v sestavi združb ali vzorčenje ponoviti vsaj še enkrat v času vegetacije.</dc:description><dc:publisher>[K. Ocvirk]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-28 10:12:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131482</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 631.51:631.434:631.46(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 198987</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 77738243</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
