<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba modela Oseba-okolje-okupacija-izvedba v praksi in raziskavah, njegove prednosti in slabosti</dc:title><dc:creator>Eržen,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Švajger,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>PEOP model</dc:subject><dc:subject>uporaba</dc:subject><dc:subject>koristi</dc:subject><dc:subject>pomanjkljivosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Delovna terapija pozna konceptualne modele, ki terapevta usmerjajo pri njegovem delu. V praksi terapevti uporabljajo različne modele, ki jim služijo kot vodilo, na katero se lahko zanesejo med procesom. Eden izmed konceptualnih modelov je PEOP model, ki posameznika obravnava kot celoto štirih enakovrednih komponent, in sicer osebe, okolja, okupacije in izvedbe. Dinamični odnos, ki je posledica njihovega medsebojnega delovanja, podpira ali zavira izvedbo okupacije, sodelovanje in blagostanje. Namen: V diplomskem delu smo želeli preučiti področja, način, prednosti in slabosti uporabe PEOP modela v delovnoterapevtski praksi. Metode dela: Uporabljen je sistematični pregled literature. Literatura je bila poiskana s pomočjo Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, Medline - Pubmed, COBISS+. Vključitveni kriteriji za izbiro so bili ustrezanje ključnim besedam, angleški ali slovenski jezik in dostopno celotno besedilo. Članki so morali biti znanstveni ali strokovni, objavljeni med letoma 2011 in 2021. Izbor smo ožili z metodo PRISMA, primernost vira pa je bila pretehtana s SWOT analizo. Kvaliteta člankov je bila ocenjena glede na metodologijo in razdeljena v nivoje. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 14 virov, od tega 10 kvantitativnih raziskav, 2 kvalitativni in 2 mešani raziskavi. Najmlajši vir je bil objavljen leta 2021, najstarejši pa 2013. PEOP model je bil uporabljen na različnih področjih, tudi izven stroke delovne terapije. Uporabljen je bil kot konceptualna osnova za nadaljnje raziskovanje. Glavne prednosti modela so splošnost, usmerjenost na uporabnika, preučevanje vseh komponent osebe, grajenje odnosa z uporabnikom in usmerjenost na okupacijo. Slabosti PEOP modela so premalo znanja s področja uporabe, splošnost, pomanjkanje predvidenih ocenjevalnih metod in premajhno osredotočanje na sodelovanje kot cilj. Razprava: PEOP model sodi med manj uporabljene modele, vendar so tako področja njegove uporabe kot tudi načini raznoliki. Prednosti modela se ujemajo z njegovimi značilnostmi. Slabosti pa se večinoma dotikajo pomanjkanja uporabe literature v praksi. Avtorji uporabljenih virov si med seboj nasprotujejo glede posameznih prednosti oziroma slabosti. Najbolj očitno je nestrinjanje glede splošnosti modela, ki jo nekateri smatrajo za prednost, drugi za slabost. Zaključek: Uporaba PEOP modela v praksi je premalo raziskana, prav tako je PEOP model med manj znanimi med delovnimi terapevti. V prihodnje bi bilo smiselno raziskati, zakaj se delovni terapevti odločajo oziroma se ne odločajo za uporabo PEOP modela.</dc:description><dc:publisher>[M. Eržen]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-26 07:45:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131414</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 108826</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 77898755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
