<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv tehnoloških ukrepov pridelave na prehransko kakovost motovilca (Valerianella locusta L.) Betcke), rukvice (Eruca sativa Mill.) in špinače (Spinacia oleracea L.)</dc:title><dc:creator>Denčić,	Strahinja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tehnološki ukrepi</dc:subject><dc:subject>vrtnarstvo</dc:subject><dc:subject>motovilec</dc:subject><dc:subject>rukvica</dc:subject><dc:subject>špinača</dc:subject><dc:subject>pomen zelenjave.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu so predstavljeni učinki, ki jih imajo tehnološki ukrepi pridelave na količino in kakovost pridelka treh listnatih zelenjadnic: motovilca (Valerianella locusta L. Betcke), rukvice (Eruca sativa Mill.) in špinače (Spinacia oleracea L.). Zasnova posevka, termin pridelave, tehnike gojenja, namakanje, gnojenje in dosvetljevanje v času pridelave pomembno vplivajo na kakovostne parametre pridelanih vrtnin. Jesenski termin pridelave vpliva na večjo vsebnost sladkorjev in fenolnih spojin v pridelku motovilca glede na pomladansko setev. Zasnova posevka pri rukvici vpliva predvsem na količino pridelka, ki je bil v pomladanskem času pridelave večji pri presajanju sadik, v poletnem času pa pri neposredni setvi. Pri špinači je vsebnost nitrata eden od pomembnih kakovostnih parametrov pridelka. Ugotovljeno je, da je pri jesenskem terminu pridelave vsebnost nitrata v pridelku večja, glede na spomladanski termin pridelave, kar je posledica predvsem slabših svetlobnih razmer v jesenskem času, glede na pomladansko obdobje. Pomemben vpliv na kakovost listnate zelenjave ima tudi izbor sistema pridelave. Ugotovljeno je, da lahko pri hidroponskem sistemu pridelave z uravnavanjem vsebnosti nitratnega iona v hranilni raztopini pomembno zmanjšamo vsebnost nitrata v pridelku listnate zelenjave. Z gnojenjem in namakanjem lahko prav tako pomembno vplivamo na prehransko kakovost listnate zelenjave. Pri divji rukvici je bilo ugotovljeno, da z namakanjem in gnojenjem z dušikom povečamo pridelek, poveča pa se tudi vsebnost nitrata. Zmanjšanje obroka vode ob namakanju in dodanega dušika pa je vplivalo na večjo vsebnost fenolnih spojin, karotenoidov in večji antioksidativni potencial. Na prehransko vsebnost listnate zelenjave vpliva tudi izbor gnojila. Špinača, gnojena z mineralnim in organskim gnojilom je vsebovala več vitamina C in manj nitrita in oksalata. Motovilec, gnojen z mineralnim in organskim gnojilom pa je vseboval manjšo vsebnost sladkorjev in več klorofila in kartenoidov glede na negnojene rastline. Prehranska kakovost listnate zelenjave se uravnava tudi z dosvetljevanjem rastlin v času rasti, s katerim povečamo fotosintetsko aktivnost rastlin in s tem izboljšamo pogoje za asimilacijo nitrata v organske molekule, kar je posledično povezano z manjšo vsebnostjo nitrata v pridelku.</dc:description><dc:publisher>[S. Denčić]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-26 07:18:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131398</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 635.57:635.567:635.41:631.5/.8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 198752</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 77682179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
