<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dnevna dinamika aktivnosti alpskega kozlička</dc:title><dc:creator>Lesjak,	Katjuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrezec,	Al	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>žunič Kosi,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>alpski kozliček</dc:subject><dc:subject>pokalica</dc:subject><dc:subject>dnevna dinamika</dc:subject><dc:subject>feromon</dc:subject><dc:subject>oddajanje feromona</dc:subject><dc:subject>feromonske pasti</dc:subject><dc:subject>pregledovanje hlodovine</dc:subject><dc:description>Namen naloge je bil  ugotoviti dnevno-nočno dinamiko aktivnosti alpskega kozlička (Rosalia alpina) in pokalice Stenagostus rhombeus, kako je aktivnost odvisna od okoljskih pogojev (temperature, intenzitete svetlobe), kakšen je obseg aktivnosti  feromonskih pasti in kakšna je dnevno-nočna dinamika oddajanja feromona pri samcih. Terensko delo se je izvajalo v juliju 2019 na območju Boča, laboratorijski del pa se je izvajal v laboratoriju Nacionalnega inštituta za biologija. Za lovljenje alpskega kozlička smo uporabili feromonske pasti in metodo pregledovanja bukove hlodovine, za lovljenje pokalice S. rhombeus pa le metodo lovljenja s feromonskimi pasti. V laboratoriju smo za vzorčenje oz. zajemanje hlapnih komponent feromona uporabili tehniko mikroekstrakcije na trdnem nosilcu. Pridobljene vzorce smo nato analizirali z uporabo plinske kromatografije-masne spektrometrije. Tako pridobljene vzorce vonjav, smo nato analizirali z uporabo  plinske kromatografije-masne spektrometrije (GC-MS) Ugotovili smo, da je alpski kozliček dnevno aktivna vrsta, medtem kot je pokalica S. rhombeus aktivna tako podnevi kot ponoči, kar pomeni da se dnevna aktivnost teh dveh vrst deloma ujema. Alpski kozliček je bil aktivnejši pri višjih temperaturah in večji intenziteti svetlobe, medtem ko je bila  pokalica aktivnejša pri nižji temperaturi in manjši intenziteti svetlobe. Pokazali smo, da je aktivni prostor uporabljenih feromonskih pasti vsaj 50 metrov. Pokazali smo tudi, da je feromon agregacijski, saj privablja tako samce kot samice alpskega kozlička. Ob predpostavki, da je razmerje spolov alpskega kozlička v naravi 1:1 je feromon enako privlačen za samce in samice vrste.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-26 07:16:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131386</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 198746</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79149827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
