<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava mehanskih lastnosti sive litine s kroglastim grafitom ulite v različne forme</dc:title><dc:creator>Košmerl,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kroglasti grafit</dc:subject><dc:subject>ohlajevalna hitrost</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>perlit</dc:subject><dc:description>Ohlajevalna hitrost ima velik vpliv na transformacijo avstenita v ferit in grafit ter perlit. Večje ohlajevalne hitrosti pripomorejo k večjemu deležu perlita v mikrostrukturi, zaradi katerega posledično dobimo višje mehanske lastnosti kot so Rm in Rp0,2 ter manjši raztezek A.
Uporabili bomo 3 različne režime hlajenja vzorcev. Prvi je bil tak, da je Y proba ostala v formi do konca strjevanja, drugi, da je bila forma razformana 30 minut po ulitju taline in nato puščena na zraku ter tretji, ki smo ga razformali 30 minut po ulitju taline in nato prenesli, da je nadaljeval pot skupaj s serijskimi ulitki, kateri so bili kasneje tudi uporabljeni kot vzorci za meritve. Iz vseh teh tipov ter serijskih ulitkov smo nato pripravili vzorce za natezni preizkus. Ugotovili smo, da večje ohlajevalne hitrosti povzročijo večjo vsebnost perlita v mikrostrukturi, kateri posledično povzroči višje mehanske lastnosti ter manjši raztezek. Y probe, ki so bile v formi do konca strjevanja so imele mehanske lastnosti najbolj podobne ulitkom, medtem ko so bile najmanj podobne tiste, ki so bili po 30 min puščene na zraku. Y probe puščene na zraku so imele končno razmerje perlita in ferita 94,5 % in 5,5 %, medtem ko so imeli ulitki razmerje 39,46 % in 60,53 %. V mikrostrukturah je bilo največ prisotnih kroglastih grafitnih delcev tipa VI po standardu ISO 945-1 velikosti do 3 mm pri 100 × povečavi. Ugotovljeno je bilo, da imajo Y probe z največjo ohlajevalno hitrostjo najvišje mehanske lastnosti ter najmanjši raztezek, medtem ko so imele najpočasneje ohlajane Y probe ter serijski ulitki najnižje mehanske lastnosti ter hkrati največji raztezek, oboje v tolerancah standarda EN-GJS-500-7C, po katerem naj bi bili narejeni.</dc:description><dc:publisher>[L. Košmerl]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-25 09:00:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131353</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 82442</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 83853059</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
