<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zaznana varnost sodelujočih robotov</dc:title><dc:creator>GABRŠČEK,	TEVŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelj,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šlajpah,	Sebastjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaznana varnost</dc:subject><dc:subject>sodelujoči roboti</dc:subject><dc:subject>sodelovalna aplikacija</dc:subject><dc:subject>ANOVA</dc:subject><dc:subject>UR5e</dc:subject><dc:description>V robotiki se v zadnjih nekaj letih vse bolj razvijajo tako imenovani sodelujoči roboti. To so roboti, ki imajo senzorje za zaznavo trkov z operaterjem ali z okolico. Kot pove že ime samo, so ti roboti primerni za aplikacije, kjer lahko sodelujejo z delavcem in tako pripomorejo k večji hitrosti in učinkovitosti dela. Da lahko take aplikacije vpeljemo v industrijo, je potrebno zagotoviti zadostno varnost sodelovalne aplikacije. Opravljenih je bilo veliko raziskav o zagotavljanju fizične varnosti. Imamo tudi ISO standarde za zagotavljanje zadostne varnosti na podlagi katerih lahko rečemo, da so sodelujoči roboti in sodelovalne aplikacije same po sebi varne. Vendar zagotavljanje fizične varnosti samo po sebi ne zadostuje za brezskrbno in udobno interakcijo med človekom in robotom. Potrebno se je namreč vprašati tudi ali se delavec res počuti varnega pri delu z robotom. Glavni namen naše magistrske naloge je bil ugotoviti, kako različne hitrosti in objekti, s katerimi manipulira sodelujoči robot, vplivajo na počutje delavca med izvajanjem sodelovalne aplikacije. Za namen te magistrske naloge smo zato sestavili sodelovalno aplikacijo, ki je posnemala delovno mesto v industriji.

Ob spreminjanju objektov, s katerimi je sodelujoči robot manipuliral, in hitrosti, s katero se je robot premikal, smo ocenjevali počutje udeleženca na podlagi štirih izkustev, to so prijetnost, vznemirjenost, zaznana varnost in pripravljenost za prihodnje sodelovanje z robotom. Te podatke smo nato z uporabo ANOVE statistično obdelali z namenom ugotoviti, kako hitrost in objekti, s katerimi manipulira robot, vplivajo na počutje udeleženca. Zanimal nas je tudi vpliv interakcije dveh neodvisnih spremenljivk na počutje udeleženca. Rezultati te magistrske naloge so pokazali, da je naša aplikacija povzročala visoko raven prijetnosti, nizko stopnjo vznemirjenosti, visoko stopnjo zaznane varnosti in visoko stopnjo pripravljenosti za prihodnje sodelovanje z robotom. Udeleženci so pozitivno sprejeli robota in se na splošno počutili varne med sodelovanjem z robotom. Od obeh neodvisnih spremenljivk, je imela spremenljivka hitrost največji vpliv na vsa izkustva udeležencev. Hitro premikanje robota je vplivalo na nižjo prijetnost, nižjo zaznano varnost in višjo vznemirjenost pri udeležencih. Na splošno so rezultati poizkusa pokazali, da so se pozitivno motivirani udeleženci hitro prilagodili sodelovanju z robotom in se začeli počutiti udobno ter dojemali sodelovanje z robotom kot varno in prijetno.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-24 12:10:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131265</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 57341</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 77925379</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
