<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Osebna pojmovanja in subjektivne teorije učiteljev razrednega pouka o disciplini v razredu</dc:title><dc:creator>Bon,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poučevanje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava osebna pojmovanja in subjektivne teorije učiteljev razrednega pouka o disciplini v razredu. V teoretičnem delu sem predstavila osebna pojmovanja, stališča in prepričanja kot gradnike subjektivnih teorij, značilnosti spreminjanja osebnih pojmovanj in subjektivnih teorij učiteljev ter definirala in opisala pojem discipline v razredu. V empiričnem delu magistrskega dela sem raziskovala osebna pojmovanja in iz njih izoblikovanje subjektivne teorije učiteljev o disciplini v razredu ter povezavo med delovnim zadovoljstvom učiteljev in kako se le-to odraža v opisovanju njihovega pedagoškega delovanja, tj. v načinih discipliniranja učencev. Vzorec raziskave predstavlja 149 anketirancev, od tega 92,6 % učiteljic in 7,4 % učiteljev razrednega pouka. Rezultati so pokazali, da večina anketiranih učiteljev discipliniranega učenca vidi kot ubogljivega, ki upošteva pravila, navodila in usmeritve. Skoraj polovica anketiranih učiteljev med načini vzdrževanja discipline učencev izpostavlja pomembnost določitve pravil, dogovorov in podajanje navodil, medtem ko približno tretjina anketiranih učiteljev navaja, da disciplino učencev vzdržujejo z doslednim upoštevanjem pravil, medsebojnih dogovorov in vztrajanjem pri podanih navodilih. V povprečju anketirani učitelji menijo, da izpostavljena pojmovanja discipline občutno vplivajo na njihovo pedagoško delo. V povprečju se anketirani učitelji strinjajo, da z doslednostjo upoštevanja pravil spodbujajo boljšo disciplino učencev v razredu. Anketirani učitelji najpogosteje ocenjujejo, da so najbolj primerni in ustrezni načini discipliniranja učencev preusmeritev pozornosti na zanimivo snov, aktivno poslušanje problemov ter idej, umiritev s kratkimi usmeritvami ter izražanje razumevanja učencev v njihovi vlogi. Med učne oblike oz. metode, ki jih večina anketiranih učiteljev ocenjuje kot metode, ki prispevajo k pozitivni disciplini v razredu so uporaba didaktičnih iger pri pouku, izvajanje pouka v naravi, kviz, individualno reševanje nalog, delo v parih, skupinsko izvajanje eksperimentov, diskusija, športne aktivnosti učencev v telovadnici ter pogovor učencev v krogu. Na osnovi proučenih osebnih pojmovanj sem izpeljala prevladujoče subjektivne teorije o disciplini, ki jih lahko prepoznamo pri učiteljih. Discipliniran učenec je tisti, ki sprejema ter upošteva hišni red in razredna pravila, učiteljeva navodila ter usmeritve. Pri pouku aktivno sodeluje, sledi dejavnostim in opravlja dane zadolžitve. Redno oddaja naloge, prinaša šolske potrebščine in ima urejen delovni prostor – je organiziran, odgovoren in samostojen. Do sošolcev in učiteljev ima spoštljiv odnos, se primerno vede in zmore nadzorovati svoje vedenje.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-24 04:23:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131232</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 77459203</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
