Dismorfna telesna motnja v fenomenologiji, estetiki in psihiatrijiŠvajncer Vrečko, Zmago (Avtor) Komel, Dean (Mentor) dismorfna telesna motnjafenomenologijaestetikaokoljska etikapsihiatrijaV magistrskem delu preučujemo dismorfno telesno motnjo in njene vidike na različnih znanstvenih področjih, ki so fenomenologija, estetika, okoljska etika, estetska kirurgija, psihologija in psihiatrija. Dismorfna telesna motnja je motnja, ki je v Diagnostičnem in statističnem priročniku za duševne motnje uvrščena v skupino obsesivno-kompulzivnih in podobnih motenj. Gre za duševno motnjo pri kateri se posameznik neprestano osredotoča na eno ali več zaznanih pomanjkljivosti na svojem telesu, ki jih drugi sploh ne opazijo ali pa jih imajo zgolj za zanemarljive. Poleg študije dosedanjih spoznanj navajamo lastne filozofske ideje, ki lahko razširijo okvir obravnave te duševne motnje in splošno razumevanje človeka z duševno motnjo. Hkrati ponujamo tudi nekatere protiargumente, ki nasprotujejo našim idejam. Fenomenološko primerjamo dismorfno telesno motnjo in podnebno tesnobo ter ju z določenega metafizičnega vidika istovetimo, saj pomenijo posameznikoma, ki imata ti motnji, glavno skrb njune telesne pomanjkljivosti na fizičnem in »okoljskem telesu«. To idejo natančneje analiziramo in pokažemo na sodobne etične probleme, ki se tega dotikajo. Predlagamo tudi (filozofski) aktivizem kot eno izmed možnih rešitev nekaterih etičnih vprašanj. V magistrskem delu postavimo hipotezo, ki se tiče širše problematike, in sicer kako močno je danes potrebno sodelovanje med filozofi, psihiatri in psihologi, kar lahko med drugim pripomore k razumevanju človeka in duševnih motenj ter razširi okvir psihološke, psihiatrične in filozofske obravnave človeškega bitja. V magistrski nalogi to hipotezo potrdimo. S tem ne kritiziramo spoznanj psihologije in psihiatrije, temveč poudarimo zgolj, da je človek na fenomenološki in metafizični ravni več kot le bitje, postavljeno znotraj okvirjev znanstvenega naturalizma. Osrednja misel v magistrskem delu je tudi, da je potrebno večje upoštevanje filozofsko kritične refleksije, saj lahko to pripomore k večji preudarnosti in samorefleksiji drugih znanosti, kar vodi k splošni blaginji posameznika z duševno motnjo in človeka nasploh.20212021-09-23 13:32:23Magistrsko delo/naloga131210VisID: 482742sl