<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dodatek litija aluminijevim livarskim zlitinam</dc:title><dc:creator>Tršar,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Al-Li zlitine</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>potek strjevanja</dc:subject><dc:subject>izločanje</dc:subject><dc:description>Aluminijeve zlitine z dodatkom litija so znane že skoraj 100 let. Uporabljajo jih v letalski in vesoljski industriji. Glavna prednost dodatka litija je zmanjšanje gostote in izboljšanje mehanskih lastnosti aluminijevih zlitin, še posebej modula elastičnosti in trdnosti le teh. Vsak dodani odstotek litija zmanjša gostoto zlitine za 3 %. Mehanske lastnosti izboljša izločanje faze Al3Li. Glavna pomanjkljivost dotičnih zlitin pa je visoka reaktivnost litija. Ta reagira s kisikom in dušikom ter tvori pline, ki povzročajo plinsko poroznost. Obstajajo kompoziti, ki bi v teoriji lahko zamenjali zlitine aluminija in litija, vendar so ti cenovno manj dostopni.

Cilj diplomske naloge je bil raziskati vpliv ohlajevalne hitrosti na kvaliteto ulitkov zlitine AlSi7MgLi in opisati potek strjevanja zlitine. Zlitino smo ulivali v tri različne forme: jekleno formo, Croning formo in grafitno formo. Z opravljeno termično analizo smo spremljali proces strjevanja vzorcev, litih v merilne celice. Ugotovili smo, da hitrejša ohlajevalna hitrost podaja bolj kakovostne ulitke z manj poroznosti. S programom Thermo-Calc smo izračunali termodinamično ravnotežje zlitin. Proučili smo, katere faze naj bi se pojavile v mikrostrukturi vzorcev. Vzorce smo nato analizirali s pomočjo vrstičnega elektronskega in svetlobnega mikroskopa. Tako smo dokazali tudi obstoj določenih faz ter obrazložili potek strjevanja zlitine. Ta se prične z strjevanjem nove faze AlLiSi. Nadaljuje se s strjevanjem faze ?-Al in evtektika (?-Al + AlLiSi). Nato se tvori železova faza Al9Fe2Si2. Sledi strjevanje ternarnega evtektika (?-Al + ß-Si + AlLiSi). Nato pride do transformacije železove faze Al9Fe2Si2 v ? fazo (Al18Fe2Mg7Si10) Na koncu se strjuje še faza Mg2Si. Mehanske lastnosti zlitine smo izmerili s pomočjo naprave za merjenje trdote po Vickersu. Razvidno je, da je trdota višja pri vzorcih z višjo ohlajevalno hitrostjo.</dc:description><dc:publisher>[D. Tršar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-23 09:00:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131173</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 82291</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 85667843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
