<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Testiranje premazov, ki se uporabljajo za litje v peščene forme in so narejeni po postopku sol-gel</dc:title><dc:creator>Gudžulić,	Tara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jožef	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čevka,	Janko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sol-gel premazi</dc:subject><dc:subject>jeklena litina</dc:subject><dc:subject>enostavna termična analiza</dc:subject><dc:subject>reakcija med formo in talino</dc:subject><dc:description>Premazi so v livarski industriji znani kot pomožni materiali pri ulivanju taline v peščeno formo. Za doseganje želenih lastnosti morajo biti sestavljeni iz ognjevzdržnega polnila, tekočega nosilca, suspenzijskega sredstva, veziva in v našem primeru tudi sol-gel komponente. Namen uporabe premazov je: ustrezna površin ulitka, prekrivanja neravnih poroznih površin ter preprečevanje penetracije taline in reakcije s peščeno mešanico. Sol-gel postopek je metoda kemijske sinteze, ki se običajno uporablja pri zaščiti anorganskih materialov, kot so kovine, steklo in keramika, lahko pa se uporabljajo tudi v metalurški industriji, kjer so različni materiali v stiku s staljeno kovino.
V diplomski nalogi smo preiskovali sol-gel premaz kot zaščito peščene forme pri litju jeklene litine. Uporabili smo premaz s cirkonijevim polnilom – Aquadur ZP (Exoterm-it), s sestavo: 83 mas.% ognjevzdržno polnilo (ZrO2), 2 mas.% organsko vezivo in 15 mas.% voda. Osnovnemu premazu smo dodali sol-gel komponento. 
Pri eksperimentalnem delu smo opravili preizkuse litja jeklene litine ujete v merilne celice izdelane po postopku Croning. Analizirali smo potek strjevanja, površino jeklenega ulitka in morebitno reakcijo peščene mešanice in jeklene litine. 
Izvedli smo vizualno analizo površine ulitkov ter ugotavljali, kolikšna količina peska se je "pripekla" na površino ulitkov. Ulivanje je potekalo v dveh serijah. V prvi seriji smo "pripečeni" pesek opazili na površini vzorcev U2 in U3, ta se je nahajal le v majhnih količinah. Notranjost croning merilne celice je bila v primeru U2 premazana s SP v primeru U3 pa z NP. Pri drugi seriji ulivanja je "pripečeni" pesek ostal na površini vzorcev U6 in U7. Notranjost croning merilne celice je bila pri U6 premazana z NP, pri vzorcu U7 pa notranjosti celice nismo premazali. 
Meritve so pokazale, da se je premaz dobro obnesel med ulivanjem, da ni kemično reagiral s talino in merilnimi celicami izdelanimi po postopku Croning, ter da je pripomogel k zmanjšanju "pripečenega" peska na vzorce ulitkov.</dc:description><dc:publisher>[T. Gudžulić]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-23 09:00:09</dc:date><dc:type>Višješolska diplomska naloga</dc:type><dc:identifier>131168</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 82286</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 85676035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
