Sedimentološke analize breč globokih rotacijskih plazov na RebrnicahCvetek, Manca (Avtor) Popit, Tomislav (Mentor) Rožič, Boštjan (Komentor) globoki rotacijski plazoviplastnata karbonatna brečageneracije cementovsedimentološke analizemikrostalaktitni cementrotacija mikrostalaktitnega cementaNa območju Rebrnic, ki se nahajajo na severovzhodnem pobočju Zgornje Vipavske doline, so odloženi sedimenti številnih recentnih in fosilnih poligenetskih plazov. Na tem območju so mezozojski karbonati Hrušiškega pokrova narinjeni na terciarne flišne kamnine Snežniškega pokrova. Matično podlago Rebrnic predstavljajo meljevci, peščenjaki, laporovci in redke debelejše kalciturbiditne plasti. Čez flišno podlago so odloženi stratificirani, po sestavi kompleksni kvartarni nanosi. Plazovi na tem območju so nastali z različnimi mehanizmi transporta in sedimentacijskimi procesi. Na pobočjih se pojavljajo sedimenti drobirskih in blatno-drobirskih tokov in plazov, zrnskih tokov, kot tudi globokih rotacijskih in rotacijsko translacijskih plazov. V okviru magistrskega dela smo analizirali plastnate karbonatne breče globokega rotacijskega plazu v zaledju sedimentnega telesa Šumljak 3, čigar posebnost je več odlomnih robov. Breče, ki gradijo plaz, nastopajo v plasteh z izmerjenim vpadom plastnatosti do 60°, kar nakazuje rotacije posameznih blokov. Breče so nastale kot posledica litifikacije materiala melišč, več odlomnih robov pa pomeni več sekundarnih rotacijskih plazov. Izdvojenih je bilo 10 blokov karbonatnih breč, vsem je bila izmerjena topografska višina, debelina paketa plasti in plastnatost na mestih, kjer je bila vidna. Na štirih lokacijah so bili odvzeti orientirani vzorci. Breče so močno porozne, pore so zapolnjene s karbonatnim vezivom, ki ponekod nastopa v obliki sige. Klasti so večinoma mikritni in neenakomernih velikosti, največje zrno iz odvzetih vzorcev meri okrog štiri cm. V vzorcih so bili opisani cementi, ki nastopajo kot vezivo v medzrnskem prostoru. V zbruskih so bile evidentirane do štiri generacije cementov. Pojavljajo se mikritni, mozaični, pasjezobi, mikrostalaktitni cement, mikrosparitni do sparitni obrobni cement, ponekod je prisotna tudi muljasta osnova, pojavljajo se tudi lehnjaki. V prvi generaciji vedno nastopa mikritni cement, ponekod je ob njem prisoten tudi mikrostalaktitni cement, običajno se ob njem pojavlja bela linija (mikrosparitni do sparitni obrobni cement), ki na videz ločuje mikritni in mikrostalaktitni cement; v tretji generaciji povečini nastopa mozaični cement, običajno se prične kot drobnozrnat, velikost zrn pa proti sredini narašča; v tretji generaciji nastopa tudi pasjezobi cement, kateremu velikost zrn ponekod tudi narašča proti sredini, v prisotnosti pasjezobega cementa mozaični cement predstavlja četrto generacijo; v nekaterih zbruskih se pojavlja tudi muljasta osnova v drugi, tretji oziroma zadnji, četrti generaciji. Prisotni so tudi lehnjaki, ti vedno predstavljajo najmlajšo, četrto generacijo. Zrna v zbruskih so zelo raznolika, tako po velikosti kot sestavi, a so izključno karbonatna.[M. Cvetek]20212021-09-23 09:00:05Magistrsko delo/naloga131167UDK: 55VisID: 82285COBISS_ID: 85834243sl