<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ptičja gripa</dc:title><dc:creator>Zajec,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Terčič,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ptice</dc:subject><dc:subject>perutnina</dc:subject><dc:subject>bolezni</dc:subject><dc:subject>ptičja gripa</dc:subject><dc:description>Ptičja gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča veliko obolevnost in pogin tako pri rejnih vrstah perutnine kot tudi pri prostoživečih pticah, redkeje pa zbolijo druge živalske vrste in ljudje. Poznani so visoko in nizko patogeni virusni podtipi. Znaki bolezni so odvisni od podtipa virusa in njegove patogenosti ter vrste gostitelja in njegove imunosti. Lahko se kažejo kot blažja dihalna obolenja, depresivnost oziroma kot sistemska obolenja z velikim poginom. Nizko patogeni virusi lahko med epidemijo preidejo v visoko patogene, kar lahko povzroči nenadzorovano širjenje bolezni. Najpogostejši vir okužbe domače perutnine so prostoživeče vodne ptice, ki virus samo izločajo, same pa redko zbolijo. V jati se lahko bolezen širi z neposrednim stikom ali posredno preko opreme ali oskrbnikov živali. V Sloveniji je bila prva okužba zabeležena leta 2006 pri prostoživečih pticah. Na rejno perutnino se bolezen v Sloveniji še ni razširila. Zaradi hitrih sprememb virusa in njegove prilagoditvene sposobnosti obstaja možnost, da bi virus sprožil pandemijo pri ljudeh. Za preprečevanje širjenja bolezni so predpisani preventivni ukrepi. V primeru pojava v jatah se ta zatira z najstrožjimi ukrepi.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-23 07:18:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131120</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 198043</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 77582339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
