Odpornost lesa, zaščitenega z železovimi ioni in biocidi, proti lesnim glivam in vodiŠkamlec, Marko (Avtor) Lesar, Boštjan (Mentor) železov(II) sulfatbiocidistaranjeizpiranjenavlaževanjeglive razkorjevalkeZaradi ekološkega vidika in poznavanja pravilne rabe lesa njegova uporaba vedno bolj narašča. Številnim uporabnikom je všečen neobdelan naravno posivel videz lesa. Ker so procesi fotodegradacije različni glede na zaščito, način vgradnje, mesta vgradnje, orientacije strani neba itd., smo razvili pripravek, ki odstrani oz. zelo zmanjša te vplive in poenoti videz lesa na vseh mestih in načinih vgradnje. Osnovna raztopina je bila sestavljena iz demineralizirane vode in železovega(II) sulfata (FeSO4). V različnih kombinacijah in koncentracijah smo dodajali borovo kislino (Ba) ter kvartarne amonijeve spojine (QUAT), ki se uporabljata za biocidno zaščito. Pripravke smo testirali na lesu macesna (Larix decidua Mill.) in smreke (Picea abies Karst.). Macesen smo uporabili le pri zunanji izpostavitvi. Vzorce smo pred testiranjem za deset minut potopili v različne kombinacije raztopin. Polovico smo jih nato izpostavili delovanju sevanja UV. Naredili smo test odpornosti proti glivam razkrojevalkam. Pri netretiranih vzorcih smo izmerili povprečno izgubo mase 17,16 %. Najboljšo zaščito lesa smo dosegli s pripravkom 5 % FeSO4 + 0,2 % Ba + 0,2 % QUAT. Prav tako se je ta pripravek najboljše obnesel pri kratkotrajnem in dolgotrajnem potapljanju ter pri izpostavitvi 100 % zračni vlažnosti. Povprečna vsebnost železa po obdelavi, izmerjena na XRF, je znašala približno 990 ppm in se je po prvem tednu skoraj prepolovila. Končna vsebnost po 9 mesecih je bila nekje 80 ppm. Železov sulfat reagira z lesom in v nekaj dneh vzorci pridobijo sivo patino podobno kot pri naravnemu staranju. Obdelani vzorci so po enem tednu že temnejši, kot neobdelani po 9 mesecih.[M. Škamlec]20212021-09-23 07:17:29Magistrsko delo/naloga131111UDK: 630*844VisID: 198034COBISS_ID: 76759299sl