<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Utišanje genov kmetijskih rastlin s pomočjo virusnih ekspresijskih vektorjev</dc:title><dc:creator>Marković,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Murovec,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>VIGS</dc:subject><dc:subject>utišanje genov</dc:subject><dc:subject>RNAi</dc:subject><dc:subject>Agrobacterium tumefaciens</dc:subject><dc:subject>virusni vektorji</dc:subject><dc:subject>tobačni mozaični virus</dc:subject><dc:subject>krompirjev virus X</dc:subject><dc:subject>latentni kroglasti virus jablane</dc:subject><dc:subject>virus črtastega mozaika ječmena</dc:subject><dc:subject>virus šelestenja tobaka</dc:subject><dc:description>Od 90ih let prejšnjega stoletja je bila metoda utišanja genov z virusnimi ekspresijskimi vektorji (VIGS) uspešno razvita že za mnoge rastlinske vrste, tudi za več kmetijsko pomembnih vrst. Metoda je pogosto uporabljena v študijah, kjer preučujejo interakcije med geni v rastlinah, saj je dokaj enostavna, hitra ter cenovno ugodna. Pri tej metodi z rekombinantnim virusnim vektorjem vnesemo v rastlino gen, ki ga želimo utišati. To sproži mehanizem post-transkripcijskega utišanja genov (PTGS), ki s posredovanjem RNAi, dicer-ja in kompleksa RISC razgradi gostiteljsko mRNA. S tem prepreči tvorbo proteina, kar se na rastlini pokaže kot pojav utišanega fenotipa. Poznanih je več kot 30 različnih virusnih vektorjev, nekateri izmed najpogosteje uporabljenih pa so virus tobačnega mozaika (TMV), krompirjev virus X (PVX), latentni kroglasti virus jablane (ALSV), virus črtastega mozaika ječmena (BSMV) in virus šelestenja tobaka (TRV). Najlažji način vnosa virusnega vektorja v gostiteljsko rastlino je s pomočjo vektorskega prenašalca bakterije A. tumefaciens, ki je sposobna prenesti svojo T-DNA iz Ti-plazmida v rastlinski genom. VIGS je perspektiven tudi v prihodnosti, saj bo z odkrivanjem novih virusnih vektorjev in optimizacijo načinov infiltracije gostiteljskih rastlin mogoče utišati gene tudi pri rastlinah, pri katerih to sedaj še ni mogoče. To nam bo omogočilo še boljše razumevanje funkcije genov v rastlinah in interakcij med njimi.</dc:description><dc:publisher>[L. Marković]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-23 07:16:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131103</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 601.4:577.21:602.6:582.5/.9:606:613.528(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 198026</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 77566723</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
