Kemična sestava prave robide (Rubus fruticosus L. agg.) in njena uporabnostPlevnik, Eva (Avtor) Mikulič Petkovšek, Maja (Mentor) Rubus fruticosusgojenjekemična sestavafruktozaglukozacitronska kislinajabolčna kislinaprehranske vlakninevitamin Cfenolne kislineflavonoidiantocianiniuporabapigmentimikroorganizmibiorazgradljiva embalažaprehranaPrava robida (Rubus fruticosus L.) je jagodičasta sadna vrsta iz družine Rosaceae in roda Rubus. Največje površine njene pridelave so v Evropi, in drugje po svetu, na območjih z zmerno klimo. V diplomski nalogi sem želela narediti pregled literature in zbrati podatke o gojenju, kemični sestavi in uporabi plodu prave robide. Večino plodu predstavlja voda (85-90 %), fruktoza (13,8-42,69 g/kg sveže mase (SM) in glukoza (13,0-42,73 g/kg SM) ter citronska (3,01-9,82 g/kg SM), jabolčna (2,02-6,51 g/kg SM) in vinska kislina (0,00-4,39 g/kg SM). Vsebuje tudi nekaj beljakovin (0,9-1,49 g/100 g SM) in lipidov (1,4 mg/kg SM). Pomembni maščobni kislini sta linolna (omega-6) in linolenska (omega-3), ki sta prisotni v semenih. Najpomembnejša pa je visoka vsebnost vitamina C (5,55-46,01 mg/100 g SM) in fenolnih snovi (26,7-452,7 mg/100 g SM) v robidah. Plodovi robide imajo predvsem velike vsebnosti antocianinov (66,1-156,3 mg/100 g SM), ki jim dajejo temno vijolično barvo. V večjih koncentracijah so prisotni še vitamin E (1,17 mg/100 g SM) in minerala kalij ter kalcij. Kemijska sestava plodov robide omogoča široko uporabnost v kulinariki, živilski industriji, za proizvodnjo naravnih barvil, izdelavo prehranskih dopolnil in za mnoge druge namene. Poleg predelovalnih potencialov je pomembna hranilna vrednost robid in pozitiven vpliv na zdravje ljudi, ki je posledica nekaterih bioaktivnih snovi v robidi. Poudariti je potrebno, da so robide dober vir vitamina C in E, niacina, linolne in linolenske kisline, polifenolov, karotenoidov ter železa, bakra, selena in cinka.[E. Plevnik]20212021-09-23 07:15:08Diplomsko delo/naloga131097UDK: 634.715:543.61(043.2)VisID: 198024COBISS_ID: 77558531sl