<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>MODELIRANJE IN GLOBALNO VREDNOTENJE UČINKOVITOSTI DELOVANJA TER STARANJA FOTONAPETOSTNIH MODULOV IN SISTEMOV</dc:title><dc:creator>ASCENCIO VÁSQUEZ,	JULIÁN ANDRÉS	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Topič,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fotonapetostni modul</dc:subject><dc:subject>fotonapetostni sistemi</dc:subject><dc:subject>zmogljivost</dc:subject><dc:subject>degradacija</dc:subject><dc:subject>podnebna območja</dc:subject><dc:subject>GIS</dc:subject><dc:subject>obratovanje</dc:subject><dc:subject>vzdrževanje</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija obravnava delovanje in staranje fotonapetostnih (PV) modulov in fotonapetostnih sistemov, ki delujejo v različnih podnebnih razmerah po vsem svetu. Glavni poudarek je na razvoju novih pristopov za ocenjevanje zmogljivosti in izgub modulov in sistemov. Predstavljenih in pojasnjenih je več novih pristopov, ki temeljijo na zajetih podatkih, kot so metoda tipičnih dnevnih profilov (TDP), Köppen-Geiger-Photovoltaic (KGPV) klimatska klasifikacijska shema in ocena donosa zaradi podnebnih sprememb (CCYA). Disertacija obdela metode vrednotenja zmogljivosti in izgub pri proizvodnji električne energije iz fotonapetostnih modulov in sistemov. Pri tem se pridobivajo, združujejo, čistijo in obdelujejo raznolike in velike količine podatkov iz raziskovalnih ustanov, fotovoltaičnih elektrarn, podnebnih modelov in satelitskih podatkov, ki omogočajo dragocen vpogled v dejansko stanje in trende. Podatkovni viri so razvrščeni v geografske informacijske sisteme (GIS) in časovne vrste, pri čemer izkoriščamo oba načina ločeno in skupaj. V okviru disertacije je razvoj pristopov z ustreznim izborom podatkovnih virov, povezanih s fotovoltaiko, omogočil predstavitev globalnih zemljevidov za določitev najboljših področij za proizvodnjo električne energije in opredelitev tveganih lokacij v luči povečane stopnje degradacije, tudi na račun umazanije in zasneževanja. V zadnjem sklopu so ključni kazalniki učinkovitosti, kot sta razmerje učinkovitosti in stopnja degradacije, analizirani, modelirani in ovrednoteni na časovni projekciji do leta 2100 in na globalni prostorski ravni, kar omogoča oceno podnebnih vplivov na podlagi preteklih podatkov in različnih scenarijev podnebnih sprememb.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-22 11:30:00</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131079</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 47427</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 77808131</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
