Vloga ženske v zgodnjem indijskem budizmuBizjak, Maja (Avtor) Zalta, Anja (Mentor) Petek, Nina (Mentor) budizem theravādaIndijaženska vlogaVinayapiṭakabhikkhunīZ ustanovitvijo budizma theravāda v Indiji okoli 6. in 5. stoletja pred našim štetjem je vpliv Siddhārthe Gautame, tako imenovanega Buddhe, povzročil ključne spremembe v dojemanju ženske in njene vloge v takratni indijski družbi. Ženska je končno lahko vstopila v budistično skupnost saṅgha. V zaključnem delu me je predvsem zanimalo, kakšna je bila vloga ženske kot nune (bhikkhunī), matere in žene ter kakšna je bila njena spolna vloga v zgodnjem indijskem budizmu theravāda. S pomočjo analize in interpretacije primarnih in sekundarnih virov sem poskušala odkriti, na kakšen način, če sploh, se je skozi družbene vloge kazala ženska podrejenost. Na začetku dela sem predstavila osrednje doktrine indijskega budizma theravāda, nato pa sem se lotila primerjave pravil za nune in pravil za menihe v Vinayapiṭaki, prvi košari budističnih besedil Tipiṭaka. Pri primerjavi pravil se je pokazala spolna diskriminacija, saj so med drugim ženske nune (bhikkhunī) morale upoštevati več pravil kot pa moški menihi (bhikkhuji), prav tako so bile v primeru storjenega kaznivega dejanja bolj kaznovane kot pa menihi. Pravila so prav tako pokazala, da so bile ženske, ki so vstopile v skupnost saṅgha, v podrejenem položaju, saj so bile na več načinov odvisne od moških menihov. V osrednjem delu tega dela sem se ukvarjala z vlogo ženske v začetkih oblikovanja budizma v Indiji. Podrobneje sem pregledala, kakšna so bila pričakovanja takratne družbe do ženske in kako se je slednja znašla v vlogi nune, matere in žene. S pomočjo zgodnjih budističnih besedil sem analizirala tudi žensko seksualnost in obravnavanje ženskega telesa v času nastajanja budizma theravāda. V zaključku opažam, da se je od ženske v tem času še vedno pričakovalo, da bo postala najprej dobra žena, nato pa še skrbna mati. Ženska je kot žena morala ustrezati zahtevam moža, kot mati pa je morala ustrezno poskrbeti za otroke, pri tem pa opravljati tudi vsakdanja gospodinjska opravila. Čeprav je bil vstop v samostanski red za žensko dovoljen, se mnoge ženske za to niso odločile ravno zaradi strahu pred izgubo ugodnega družbenega statusa. Ženska je bila tako v času zgodnjega budizma theravāda še vedno najbolj cenjena v vlogi matere in žene; to pa se je od nje navsezadnje tudi pričakovalo.[M. Bizjak]20212021-09-22 07:45:56Diplomsko delo/naloga131026VisID: 482714COBISS_ID: 81979651sl