Spodbujanje razvoja vrlin in čuječnosti za izboljšanje psihičnega blagostanja učencevVintar, Alja (Avtor) Polak, Alenka (Mentor) Gradišek, Polona (Komentor) pozitivna psihologijaStrokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja vse bolj poudarjajo pomen psihičnega blagostanja otrok. Izsledki številnih raziskav kažejo, da ima psihično blagostanje pomemben vpliv na učni in osebnostni razvoj učencev. Psihično blagostanje je tudi eno izmed temeljnih področij proučevanja v pozitivni psihologiji. Kot dejavnika, ki naj bi v veliki meri prispevala k spodbujanju psihičnega blagostanja, raziskovalci s področja pozitivne psihologije med drugim omenjajo poznavanje in razvijanje vrlin in čuječnosti. Temu smo se posvetili tudi v magistrskem delu. Osredinili smo se predvsem na odnos med vrlinami in čuječnostjo, saj smo pri pregledu strokovne literature ugotovili, da ta odnos še ni dovolj raziskan, še posebej ne na področju vzgoje in izobraževanja. V teoretičnih izhodiščih magistrskega dela smo najprej predstavili pozitivno psihologijo ter z njo povezane teoretske modele psihičnega blagostanja. Predstavljena sta koncepta čuječnosti in vrlin, ki smo ju umestili v šolski kontekst. Opredelili smo t. i. pozitivno vzgojo in izobraževanje, ki v tradicionalno vzgojo in izobraževanje vključuje spoznanja s področja pozitivne psihologije. V okviru empiričnega dela smo zasnovali in izpeljali program za spodbujanje razvoja vrlin in čuječnosti pri učencih osnovne šole. S pomočjo vprašalnika o psihičnem blagostanju in vprašalnika o vrlinah za otroke smo raziskali, kako se vrline in čuječnost povezujejo s psihičnim blagostanjem učencev na razredni stopnji v osnovni šoli. Raziskali smo tudi, kako izvedene aktivnosti za spodbujanje razvoja vrlin in čuječnosti doživljajo učenci na razredni stopnji in kako jih doživlja izvajalka programa. Slednje smo ugotavljali z uporabo sprotnih evalvacijskih vprašalnikov za učence in pisnih samorefleksij izvajalke zasnovanega programa oz. nabora aktivnosti. Raziskava je temeljila na kvazi-eksperimentu z elementi akcijskega raziskovanja. Uporabili smo kavzalno-eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja z več merjenji. V raziskavo so bili vključeni učenci dveh razredov drugega triletja iz dveh osnovnih šol (ene javne in ene zasebne) v Ljubljani v šolskem letu 2020/21. Rezultati so pokazali da so imeli učenci pred programom statistično pomembno bolj izražene vrline hvaležnost, ljubezen, radovednost in odpuščanje. Po programu pa so imeli učenci statistično pomembno bolj izraženo vrlino upanje. Ugotovili smo, da so učenci po programu poročali o boljšem psihičnem blagostanju kot pred programom. V prepoznavanju pomembnosti vrlin in v psihičnem blagostanju se dečki in deklice med seboj niso statistično pomembno razlikovali. Ugotovili smo, da se učenci, ki obiskujejo javno in zasebno šolo, med seboj statistično niso razlikovali v izraženosti vrlin in psihičnem blagostanju. Učenci so v vprašalnikih, ki so jih izpolnjevali po delavnicah, poročali, da so bile izvedene delavnice zanimive in so na njih večinoma uživali. Po vseh delavnicah so se učenci v povprečju večinoma tudi dobro počutili. Delavnice se učencem niso zdele zahtevne. Zapisali so, da zanje srednje velja, da so izvedeli veliko novega. V svojih refleksijah je izvajalka zapisala, da je delavnice na javni šoli doživela bolj pozitivno kot na zasebni šoli, saj so učenci na javni šoli med delavnicami bolj sodelovali in pokazali večje navdušenje. Izvajalka je tudi opazila, da so imeli dečki med delavnicami večje težave z umiritvijo pri vajah čuječnosti v primerjavi z deklicami. Raziskava je bila izvedena med epidemijo COVID-19, zaradi katere so bile šole dlje časa zaprte, pouk je potekal na daljavo, razredi so bili v karanteni, kar je v veliki meri vplivalo na potek in rezultate raziskave.20212021-09-22 04:06:29Magistrsko delo/naloga131017COBISS_ID: 77092867sl