Socialna anksioznost med mladostniki splošne in športne gimnazijeBožnar, Anja (Avtor) Vec, Tomaž (Mentor) anksioznostMagistrsko delo raziskuje morebitne razlike v stopnji socialne anksioznosti med mladostniki1 splošnih in športnih gimnazij v Sloveniji. V teoretičnem delu sem v kontekstu razumevanja socialne anksioznosti med mladostniki najprej opredelila pojem anksioznost, socialna anksioznost in mladostništvo. V nadaljevanju sem vzporedno z zgoraj omenjenimi izhodišči analizirala vpliv redne športne aktivnosti. Sledila je podrobnejša opredelitev socialne anksioznosti v obdobju mladostništva in pregled že opravljenih raziskav. V empiričnem delu sem preverjala morebitne razlike v stopnji socialne anksioznosti med mladostniki splošnih in športnih oddelkov gimnazij ter raziskovala doživljanje le-te med športno aktivnimi mladostniki. K raziskovalnemu delu sem povabila vse slovenske gimnazije, ki poleg splošnega oddelka razpisujejo tudi športni oddelek gimnazijskega izobraževalnega programa. V kvantitativno raziskavo je bilo tako vključenih 120 dijakov in dijakinj. Kvantitativni raziskavi je sledila kvalitativna, v katero je bilo zajetih pet mladostnikov, s katerimi sem opravila intervjuje. Pri izbiri intervjuvancev je bil glavni kriterij, status športnika in aktivno treniranje izbrane športne discipline vsaj pet let. Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali nekaj statistično pomembnih dejstev. Kljub temu, da je šport v kontekstu psihološke obravnave še vedno premalo poznan in cenjen, izsledki raziskave nakazujejo soodvisnost redne športne aktivnosti in stopnje socialne anksioznosti. Medtem ko med spoloma ni prišlo do statistično pomembnih razlik, se te razlike pojavljajo pri programih srednješolskega izobraževanja. Višjo raven splošne socialne anksioznosti je bilo tako zaznati med dijaki splošnih oddelkov gimnazijskega programa. Na podlagi rezultatov intervjuvancev velja izpostaviti zanimivo dejstvo, da mladostniki navkljub temu, da vrstnikom pripisujejo velik pomen, le-teh niso izpostavljali kot dejavnik tveganja socialne anksioznosti. Prav tako so bila deljiva mnenja glede predpostavke, da zgolj redna fizična aktivnost pripomore k nižji stopnji socialne anksioznosti. Pomemben dejavnik tveganja, ki so ga intervjuvanci izpostavili, je tudi trenutna epidemija in vpliv sodobnih medijev.20212021-09-22 04:05:50Magistrsko delo/naloga131015COBISS_ID: 76967939sl