<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Napovedane podnebne spremembe v Sloveniji do konca 21. stoletja in njihov vpliv na kmetijstvo</dc:title><dc:creator>Prostor,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Črepinšek,	Zalika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>napovedi</dc:subject><dc:description>Kmetijske dejavnosti večinoma potekajo na prostem in so v veliki meri odvisne od vremena, podnebja in podnebnih sprememb. Glavni kazalnik podnebnih sprememb je temperatura zraka, ki se je v Sloveniji v obdobju 1961–2011 zviševala s trendom 0,36 °C/10 let. Trend višine padavin je bil v istem obdobju negativen v vseh letnih časih, najvišji pa pomladi in poleti, -3 %/10 let. Upada tudi višina snežne odeje, v istem obdobju se je zmanjšala za 20 %. Za oceno podnebnih sprememb in predvidenih posledic do konca 21. stoletja so na Agenciji Republike Slovenije za okolje uporabili scenarije izpustov toplogrednih plinov: RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5. Glede na projekcije naj bi se temperatura zraka do konca leta 2100 zvišala od 1 °C do 4 °C, odvisno od scenarija. V skladu s tem se bo povečala pogostost temperaturnih ekstremov. Z višanjem temperature zraka se bo segreval površinski sloj tal, kjer se bodo najprej pokazale spremembe v vodni bilanci in večji sušnosti, zato bodo povečane potrebe po namakanju. Spremenil se bo čas fenoloških faz in medfazna obdobja se bodo skrajšala. Posledica bodo spremenjene interakcije med fenofazami rastlin, škodljivcev in povzročiteljev rastlinskih bolezni. Podaljšala se bo dolžina rastne dobe, ki se bo spomladi začela prej in jeseni končala pozneje. Daljšanje rastne dobe bo imelo tudi možne pozitivne učinke. Povečalo pa se bo število škodljivcev in bolezni, saj jim bodo višje temperature omogočale ugodnejše življenjske razmere. Povprečna letna količina padavin bo narasla za 10 %. Na večino posledic podnebnih sprememb se v kmetijstvu lahko deloma prilagodimo, vendar bo v bodoče potrebno še bolj intenzivno osveščati o podnebnih spremembah, posledicah za kmetijstvo ter možnostih pravočasnega ukrepanja.</dc:description><dc:publisher>[M. Prostor]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-19 07:17:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130929</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 551.583:63(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 197465</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76529923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
